Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Cukrarni so odprli razstavo del Aleksandre Vajd in Anette Mone Chişa z naslovom Fosilno srce. V Lutkovnem gledališču Ljubljana so premierno uprizorili senčno predstavo Mali nauki o čudenju v režiji italijanskega mojstra senčnih lutk Fabrizia Montecchija. Galerija Fotografija pa je v sodelovanju z Galerijo 1+1 odprla razstavo fotografij in izdelkov notranjega oblikovanja v izložbenih oknih.
Tudi petkova jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Ob petkih vam podajamo ideje za izlete po Sloveniji, preverjamo setveni koledar ter vam skupaj z našimi kuharskimi mojstri ponujamo ideje za kosila. Delimo tudi gospodinjske nasvete, v posebni rubriki pa sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V tokratni oddajo o tem, kakšna prihodnost nas čaka. Pogovarjali smo se z dr. Renato Salecl o prihodnosti družbe in družbenega sistema ter o spremembah, ki nas čakajo in tistih, ki so nujne za to, da bo prihodnost svetla. Zanimalo pa nas je tudi, kakšno bo v prihodnosti podnebje. Kako napovedujejo prihodnost meteorologi, pa nam je pojasnil Andrej Velkavrh.
Naša ekipa je obiskala Dunaj, kjer Narodna galerija Slovenije v sodelovanju z avstrijsko galerijo Belvedere predstavlja osrednja dela slovenskega slikarstva iz obdobja med letoma 1848 in 1918. Razstava Svet v barvah je doslej največja predstavitev slovenskega slikarstva v avstrijskem glavnem mestu in vključuje 108 del slovenskih umetnikov. Obiskovalci bodo lahko med drugim občudovali slike Jožefa Tominca, Ivane Kobilce, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in drugih. Ogledali smo si tudi gledališko predstavo In ljubezen tudi, odrsko priredbo romana Draga Jančarja, ki jo je ob koprodukciji Drame SNG Maribor in Cankarjevega doma režiral Luka Marcen. V ospredju predstave so intimne zgodbe štirih protagonistov ter preplet njihovih usod v zadnjem letu druge svetovne vojne v Mariboru. Pogovarjali smo se s krajinsko arhitektko in avtorico knjige Plečnikova zelena Ljubljana. V knjigi je poglobljena študija ureditev odprtih prostorov v Ljubljani, ki jih je zasnoval Jože Plečnik. Predstavlja nam manj znane ali celo na novo odkrite Plečnikove ureditve, na primer okolice objektov, vrtove, parke, sprehajališča, dvorišča in podobno. Projekt Na obrobju urbanega je namenjen ohranjanju in razumevanju ulične umetnosti ter njenega razvoja v spreminjajočem se urbanem okolju. Zaradi gentrifikacije, regulacije javnih površin ali zgolj nerazumevanja se ta čedalje bolj umika na obrobje mest. V Društvu Kultivarnica so nam predstavili nekaj primerov ulične umetnosti, preden bodo uničeni zaradi rušenja ali prenove.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je ideja o samostojnosti države gradila na gorski identiteti Slovencev. To je sporočal tudi legendarni oglas Slovenija, moja dežela, ki se začne in konča v Logarski dolini s posnetki gora in markacijo. Naše vršace vsako leto obišče štiristo tisoč Slovencev, Planinska zveza pa je ena izmed najbolj množičnih organizacij v Sloveniji.
Zakaj imamo Slovenci tako radi gore? Zakaj tako radi planinarimo? Je to morda povezano z našo preteklostjo, geografsko porazdeljenostjo ali je vzrok kje drugje?
Scenaristka: Tatjana Markošek
Režiser: Božo Grlj
Ekumensko bogoslužje v Ženavljah, »ZAupanje« in »Glasba in govorjena beseda«
V vasici Ženavlje na Goričkem so se v tednu molitve za edinost kristjanov zbrali predstavniki treh cerkva, ki kljub liturgičnim razlikam v pokrajini ob Muri sodelujejo in se podpirajo.
Humanitarna akcija Slovenske karitas »ZAupanje« že dvajset let prinaša upanje za družine in posameznike v večjih stiskah. Geslo akcije je: »Z vašim zaupanjem za upanje ljudi v stiski.«
V začetku januarja je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Ljubljani obiskal generalni direktor podjetja Bonneville Distribution iz Salt Lake Cityja, gospod Terry Hritz. Za našo oddajo je spregovoril o programu Music and the Spoken Word – Glasba in govorjena beseda. To je oddaja, ki je na svetu neprekinjeno na sporedu najdlje časa. Na radiu jo predvajajo od junija 1929, na televiziji pa od oktobra 1949.
Az adás tartalma:
- Szépírási díj Hebar Zita ötödikes tanulónak;
- 450 éves az első lendvai könyv – tanulmánykötet;
- Balázs-napi vesszővágás Csentében;
- magyar nótaest Zsitkócban;
- Munkácsy – Egy világsiker története.
Vsebina oddaje:
- priznanje za lepopisje petošolki Ziti Hebar;
- 450 let prve tiskane knjige v Lendavi – zbornik;
- rez vinske trte na blaževo v Čentibi;
- večer madžarskih pesmi v Žitkovcih;
- razstava Munkácsy – zgodba o svetovnem uspehu.
V 15. oddaji za možgansko telovadbo poskrbijo punce iz OŠ Matije Valjavca Preddvor (Nika, Zoja, Manca) v rumeni barvi in fantje iz OŠ Tabor Logatec (Tobija, Lovro, Luka) v vijolični, za fizično pa Anže, Bine in Kaja iz OŠ Podgora Kuteževo ter Jaka, Sofija in Nika iz OŠ Brežice. Manca predstavi svojo poezijo, poezija za fante pa so Hitre celice. Dekleta gredo raje na dopust in hokejsko tekmo, vsem tekmovalcem pa so blizu tabu teme. V labirintu srečajo risa in jetija, Rok pa se poigra s težiščem metle in žago. Komu se nasmehne Brihtolin, pa v Malih sivih celicah.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Infodrom je informativna oddaja za mlade. Vsak petek ob 16. uri in 5 minut se ozre po iztekajočem se tednu in gledalcem predstavi najpomembnejše dogodke in zanimive vrstnike ter pojasni izbrane pojme s področja politike, družbe, narave in tehnologije. Voditelji oddaje so Katja Špoljar, Klara Eva Kukovičič in Maks Dakskobler.
VZGOJA MIKROZELENJAVE
Za vzgojo mikrozelenjave uporabimo odpadno embalažo, po možnosti z luknjicami za odtekanje vode. Namesto na substrat posejemo semena na omočeno vato. Čez teden dni jih že jemo, pove Jernej Mazej in doda, da imajo mini rastline podobno aromatičen okus kot odrasle.
GREDA V FILCU
Novinarka oddaje Ana-Marija Berk se je odločila za televizijski preizkus. Kupila je večjo gredo iz filca in spremljala, kako v njej raste zelenjava.
OBRAČANJE KOMPOSTA
Nadaljujemo s predstavitvijo postopka vročega kompostiranja. V drugem delu dr. Jitka Hreščak preverja temperaturo kupa in ga obrača. Razloži, da ima kup tri plasti: sredico, ki je najbolj vroča, zgornjo in spodnjo plast. Kup obračamo tako, da vse plasti zamenjajo svoje mesto.
TRENDI IZ ESSNA
Na kratko pokukamo v Nemčijo, kjer je konec januarja potekal velik vrtnarski sejem. Videli bomo, kateri trendi – ki spominjajo na modo v oblačenju – so aktualni. Spoznamo 4 barvne lestvice, znotraj katerih bodo evropski cvetličarji letos ustvarjali šopke.
ŠOPEK MESECA
V Cvetličarni Požar v Ribnici smo spoznali cvetličarko Matejo Ilc, ki je za naše gledalce sestavila šopek, ki kar najbolje ponazarja februar. Njen šopek je živahnih barv, izbrala je vijoličasto zeleno kombinacijo.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Proslava režiserja Primoža Ekarta z naslovom V jezik so zapisane sanje temelji na ideji povezovanja umetnosti in znanosti, ki izhajata iz istega temelja, iz jezika. V ospredju prvega dela proslave bo zgodovinsko srečanje pesnika Franceta Prešerna in jezikoslovca Matije Čopa, ki je bilo ključno za razvoj slovenske kulture v 19. stoletju. Drugi del bo predstavil izmišljeno srečanje Prešerna in Čopa po Čopovi smrti, med katerim ga je Čop spodbudil k ustvarjanju, kar je vodilo do nastanka Krsta pri Savici. Tretji del pa se bo ukvarjal z vprašanjem, kje se danes srečujeta umetnost in znanost. Umetniški program bo tako prepleten s podeljevanjem Prešernovih nagrad Dragici Čadež in Draganu Živadinovu ter nagrad Prešernovega sklada Niki Autor, Grupi Ee, Tomažu Gromu, Nataši Kramberger, Nini Rajić Kranjac in Juliju Zorniku. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada bodo predstavljeni tudi z videoportreti. Proslava se bo zaključila z interpretacijo Zdravljice, ki bo tokrat združila vse nastopajoče. Slavnostni govor bo imela predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj.
Prenosu državne proslave, ki se bo zaključil z interpretacijo Zdravljice vseh nastopajočih, bo sledila oddaja Odmev Zdravljice. V preddverju Gallusove dvorane se bosta voditeljici Meta Česnik in Nataša Mihelič pogovarjali z različnimi sogovorniki in sogovornicami s področja kulture in umetnosti, tudi tistimi, ki pri svojem delu povezujejo znanost in umetnost, kar je letošnja osrednja tema proslave. Del oddaje bomo posvetili letošnjim nagrajencem, pogledali bomo v zakulisje nastajanja proslave ter se pozanimali, kje in kako hranijo dragocene Prešernove rokopise.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Priljubljena Verdijeva pozna operna mojstrovina Otello se po skoraj treh desetletjih na oder mariborske Opere vrača v povsem novi postavitvi režiserja Guya Montavona in pod taktirko Roberta Gianole. V NUK-u so predstavili znanstveno monografijo s faksimili iz Prešernove zapuščine z naslovom Prešeren, politika in poezija. V Slovenskem mladinskem gledališču pa so v režiji Matjaža Pograjca premierno uprizorili Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika.
Cikel filmov Jamesa Ivoryja: Ganljiva priredba klasičnega romana o homoseksualni ljubezni
Tik pred prvo svetovno vojno Maurice Hall in Clive Durham med študijem na Univerzi v Cambridgeu ugotovita, da gojita globoka čustva drug do drugega. V času, ko je bila homoseksualnost kaznovana z zaporom, morata svojo ljubezen skrbno skrivati. Njun prijatelj Lord Risley zaradi odnosa z vojakom konča v zaporu, zato Clive v strahu konča razmerje z Mauriceom in se poroči z mlado žensko. Maurice pa se spopade z vprašanjem identitete in išče pomoč hipnotizerja, da bi se znebil neustavljive želje.
Film je osvojil tri nagrade na Beneškem filmskem festivalu (za najboljša glavna igralca in glasbo) ter bil nominiran za oskarja za najboljšo kostumografijo.
Izvirni naslov: MAURICE / Britansko-ameriški film, 1987 / Režija: James Ivory / Scenarij: Kit Hesketh-Harvey, James Ivory, po romanu Maurice E. M. Forsterja / Igrajo: Hugh Grant, James Wilby, Rupert Graves
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Neveljaven email naslov