Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) v 47 društvih povezuje več kot tri tisoč mladih s podeželja. Je ena največjih mladinskih organizacij v Sloveniji in edina, ki se aktivno ukvarja z mladimi na podeželju. Ustanovili so skupino za mlade kmete in kmetijsko politiko, s katero aktivno sodeluje pri pogajanjih za programsko obdobje 2015–2020, v tem obdobju pa so na ZSPM utrdili tudi položaj v mednarodnem prostoru, saj so člani Evropskega komiteja mladih kmetov (CEJA) in Evropske podeželske mladine (Rural Youth Europe). Vse to od leta 2014 vodi predsednik organizacije Rok Damijan, ki je v intervjuju razkril, kakšna je trenutna slika mladih na podeželju in kakšne so njihove priložnosti.

Ustanovili ste skupino za mlade kmete in kmetijsko politiko, ki aktivno sodeluje pri pogajanjih za programsko obdobje 2015–2020. Kako kaže, kaj je naloga skupine in kako deluje, kakšni so rezultati?

Zdajšnja skupina za mlade kmete in kmetijsko politiko se je prej imenovala komisija, za lažje razumevanje in možnost vključevanja deležnikov pa smo jo preimenovali. Dejavna je bila v vseh obdobjih, in tudi zdaj aktivno sodelujemo s svojimi predlogi in pogledi na skupno kmetijsko politiko. Moram priznati, da je bilo veliko naših predlogov upoštevanih, denimo merila za prevzem kmetije, sprememba pravilnika SKZGRS, sprememba zakona o kmetijstvu in pridobitev polnopravnega članstva v Svetu za kmetijstvo, ki je ministrovo posvetovalno telo; zagovarjamo celosten prenos kmetije na mlajšo generacijo in aktivnega mladega kmeta, ki bo tako razvijal kmetijsko gospodarstvo v prihodnost.

Kako dobro je ZSPM povezan z drugimi članicami EU, s kom se zveza mednarodno povezuje?

Sklepam, da se vprašanje navezuje na podobne stanovske organizacije po Evropi. Naša mreža somišljenikov je čedalje večja. Smo aktivni člani dveh mednarodnih organizacij: Rural youth Europe je mladinska organizacija, ki povezuje podeželsko mladino in Forum mladih kmetov Evropske unije CEJA – organizacija se eksplicitno ukvarja z zagovorništvom mladih kmetov in stališča predstavlja Evropski komisiji. V letu 2018 skupaj s CEJO organiziramo mednarodno konferenco mladih kmetov, ki bo avgusta ob odprtju kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Evropski mladi kmetje bodo imeli možnost svoja stališča predstaviti evropskim kmetijskim ministrom in skupaj z njimi poiskati odgovore na vprašanja. Na ravni Evropske podeželske mladine pa se leta 2020 v Slovenijo vrača osrednji dogodek, ki ga bomo organizirali, to je enotedensko mednarodno srečanje podeželske mladine Rally.
S kom pa se Zveza slovenske podeželske mladine povezuje na državni ravni in katerih projektov se loteva?
Kot edina nacionalna organizacija, ki zastopa mlade s podeželja in seveda mlade kmete, smo člani Mladinskega sveta Slovenije, v katerem zagovarjamo interese mladih podeželanov. Tesno sodelujemo z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Skupaj z MKGP in KGZS smo leta 2014 sestavili in podpisali Akcijski načrt dela z mladimi kmeti in ga poimenovali Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja. Povezujemo se z ZZS, ki skupaj z DBS in Semenarno Ljubljana podpira naše aktivnosti.

Kako bi z nekaj besedami opisali slovensko podeželsko mladino? Kakšne so vrednote slovenskih mladih kmetovalcev? So inovativni, podjetni?

Podeželska mladina se čedalje bolj zaveda priložnosti, ki nam jih daje podeželje. Ugotavljajo, da je kakovost življenja več kot primerljiva s tistim v mestih, če ne boljša. Že iz zgodovine je znano, da je v življenju uspešnejši tisti, ki se mora dokazati, in to je naša mladina s podeželja. Zagotovo je ključna vrednota mladih kmetovalcev trajnostna raba kmetijskih površin. Če ne bomo pazili na zemljo, ne bomo mogli žeti njenih plodov. Mladi vse bolj ugotavljajo pomen povezovanja in s tem boljšega položaja na trgu. Verjamem, da povezovanje predvsem zaradi geografske raznovrstnosti ni mogoče na vseh območjih, je pa to velika priložnost za boljšo prihodnost mladih na podeželju.
Mladi kmetje so inovativni in podjetni, seveda! To dokazujemo prav z izborom Inovativni mladi kmet. Kdor je slišal za to, zagotovo ve, kaj pomeni inovativnost.

Kakšno je stanje kmetijstva za mladega kmeta v Sloveniji, če ga primerjamo z nekaterimi drugimi članicami EU oz. sosedami? S kom se lahko primerjamo, kje smo posebni?

Mislim, da so trenutne razmere precej dobre za mlade kmete. Prav za mlajšo generacijo so ugodni razpisi, treba pa je poudariti, da finančnih sredstev žal ni dovolj za vse. Vsaka država ima ukrepe za mlade kmete urejene po svoje. Na primer pri naši sosedi, v Avstriji, so pomoči veliko nižje, na Hrvaškem pa višje. Posebni smo v tem, da imamo takšno razgibanost in raznovrstnost na tako majhni površini, zaradi česar so tudi razmere različne.

Generacija staršev mladih kmetov je z navdušenjem sprejela nakupovanje hrane v supermarketih, čeprav je zrasla ob veliko bolj naravni hrani, kot je na voljo danes. Kako je z mlajšimi slovenskimi potrošniki? So že pripravljeni plačati višjo ceno za boljšo hrano, so lokalno pridelana hrana in proizvodi spet pridobili veljavo?

Pravijo, da smo otroci kopije svojih staršev. Mislim, da se čedalje več mladih zaveda pomena zdrave hrane, prav mladi s kmetij pa morajo biti pri tem vzor sovrstnikom. Pripravljenost, da se za lokalne kakovostne izdelke več plačuje, se lahko še močno razvije, saj je treba potrošnika ozavestiti, zakaj so razlike v ceni. Prepričan sem, da bi morale biti cene naravnane na pošten način plačila proizvajalca, torej kmeta, saj je zdaj prav on tisti v verigi, ki dobi najmanj.

Kaj bi še rekli, da so dandanašnji izzivi slovenske agrikulture?

Izzivov je nešteto, saj se kmetijstvo dogaja dobesedno pod milim nebom. Vse bolj se čutijo klimatske spremembe, ki vplivajo na proizvodnjo, nestabilni trgi z odkupnimi cenami in še vedno premajhna zavest slovenskega potrošnika.

Kakšna pa je vaša zgodba? Kako in kdaj ste se povezali s kmetijstvom, kaj se vam zdi pomembno – tako osebno kot dolgoletnemu predsedniku ZSPM –, ko pomislite na kmetijstvo? Kakšne so na primer vaše ideje in vizija za prihodnost (mladega) slovenskega kmetijstva?

S kmetijstvom, sicer ne v intenzivni obliki, sem odraščal in še vedno živim na podeželju. Iskreno je zame najpomembnejša zavest o pomenu zmelje, ki je temelj za kmetovanje. Tako kot radi rečemo »zdrav duh v zdravem telesu«, je zdrava zemlja ključna za zdravo vzgojo zdravih rastlin. Ko pa pomislim na kmetijstvo kot panogo, je to zame poslanstvo vsakega posameznika, ki se s tem ukvarja, saj se ne da enačiti z nobenim drugim poklicem. Biti (mlad) kmet pomeni skrbeti za proizvodnjo na domači kmetiji, prodajo izdelkov, ohranjanje krajine, oskrbo in preskrbo tako mlajše kot starejše generacije, skrb za naravno in tudi socialno okolje. Z eno besedo: je ključen gradnik družbe.