Ameriška nacionalna raziskava o mladih kmetih je potrdila velikanske generacijske razlike v kmetijstvu, vendar mlajša generacija vodi v trajnostno naravnanem pridelovanju hrane. Foto: Wikipedia/Familypedia
Ameriška nacionalna raziskava o mladih kmetih je potrdila velikanske generacijske razlike v kmetijstvu, vendar mlajša generacija vodi v trajnostno naravnanem pridelovanju hrane. Foto: Wikipedia/Familypedia

Zadnja ameriška nacionalna raziskava o mladih kmetih je pokazala, da povprečje števila mladih, ki vstopajo v kmetijstvo, pada, povprečje starosti, pri kateri vstopajo v panogo, pa narašča. USDA mlade kmete opredeljuje kot tiste, ki kmetujejo manj kot 10 let, pri čemer ne vključuje starostnih parametrov, American Farm Bureau Federation in Farm Credit pa za mlade kmete določata tiste, ki imajo 35 let in manj, so primerjali na FarmandDairy.

Ameriška raziskava o mladih kmetih je potrdila velikanske generacijske razlike v kmetijstvu, vendar mlajša generacija vodi v trajnostno naravnanem pridelovanju hrane. 75 odstotkov mladih kmetov svoje kmetije opisuje kot trajnostne, 63 odstotkov pa kot ekološke. Najnovejši podatki kažejo tudi, da vajeti kmetovanja prevzemajo mlade izobražene Američanke, poroča foodtank.

Mlada generacija ameriških kmetov je usmerjena v višjo vrednost, saj želijo svoje družine prehranjevati z visoko kakovostno hrano, kar ponujajo tudi potrošnikom. Zavzemajo se za ohranjanje zemljišč, številni pa na svojih kmetijah uporabljajo trajnostne kmetijske prakse. Po popisu USDA je bolj verjetno, da bodo iskali organsko certificiranje.

Mladi ameriški pridelovalci hrane iščejo nove tehnologije za izboljšanje učinkovitosti, produktivnosti in donosnosti kmetij. Odprti so za inovacije in želijo, da bi svoje poslovanje obogatili z natančnim kmetovanjem, sistemom za sledenje, GPS-om in brezžično tehnologijo. Ob tem pa želijo tkati tudi pristne odnose s strankami.

Svoje pridelke in proizvode bolj verjetno prodajajo na tržnicah in posebnih dogodkih neposredno potrošnikom. Težijo k sodelovanju, ne h konkurenci, ter se povezujejo v zadruge, partnerstva, podpisujejo zemljiške sporazume, si delijo opremo in delo. Vendar se tudi v ZDA mladi spoprijemajo z izzivi dostopa do zemlje. Povprečna cena kmetijskih zemljišč v ZDA je leta 2017 znašala pet tisoč ameriških dolarjev na hektar, pašniki pa denimo 1350 dolarjev na hektar. Posledica tega je, da imajo manj hektarjev in manjšo proizvodnjo.

Težave imajo z začetnim financiranjem, ohranjanjem in zavarovanjem kmetij, zato potrebujejo podporne programe, obremenjuje pa jih zapletena administracija in dolgi postopki obdelave, zaradi česar prejmejo manj podpornih plačil kot uveljavljeni kmetje.

Mladi ameriški pridelovalci hrane imajo nižjo prodajo, imajo pa tudi višje stroške prodaje. Slabša prodaja je lahko posledica manjše proizvodnje, omejenih virov ali zmanjšanega dostopa do boljših tržnih poti. Vse skupaj pa jim otežujejo še dolgovi študentkih posojil.