Potem ko je magistriral na oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete (NTF) Univerze v Ljubljani, je od leta 2016 zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, kjer dela na področju hidrogeologije.
Ukvarja se s trajnostnim upravljanjem vodnih virov, ki jih v Sloveniji skorajda v celoti zagotavlja podzemna voda: "Glavna področja mojega dela obsegajo interpretacije različnih hidrogeoloških terenskih testov in meritev, ki so namenjeni določitvi lastnosti vodonosnika, v katerem se podzemna voda nahaja. Zelo pogosto sem vključen v pripravo strokovnih podlag za določitev vodovarstvenih območij, prav tako pa sodelujem pri ocenah onesnaženj v podzemni vodi in načrtovanju ustreznih varovalnih ter sanacijskih ukrepov. Pogosto sodelujem tudi pri hidrogeoloških raziskavah za gradnjo različnih vrst infrastrukturnih objektov, še posebej podzemnih objektov oziroma objektov, katerih vkop ali pa gradnja potekata pod gladino podzemne vode (na primer predori). V zadnjem času raziskujem tudi plazove, ki so povezani s podzemno vodo." Od leta 2017 je mladi raziskovalec pri Geološkem zavodu Slovenije, tako da je bolj usmerjen v raziskovalno delo, in sicer pokriva področje geotermije, to je področje hidrogeologije, ki se ukvarja s sistemi termalne vode.
Na neizogibno vprašanje, kakšno vodo pijemo v Sloveniji, odgovarja, da je stanje voda v Sloveniji v primerjavi s tujino dobro, še posebej, če govorimo o podzemnih vodah. "Menim, da ima Slovenija še vedno zelo kakovostno pitno vodo – pijemo jo lahko, denimo, iz pipe, kar je v tujini redkost. Je pa dejstvo, da se v zadnjih letih kaže trend naraščanja antropogenih obremenitev v okolju, kot so, recimo, posamezni pesticidi, organske spojine, antibiotiki, vedno pogosteje pa se pojavljajo tudi ostanki zdravil, zato je še toliko pomembneje, da se obremenitve zmanjšujejo in tako zaščitijo vodni viri za prihodnje generacije."
Za študij geologije se je odločil zato, ker je že od svojega otroštva povezan z naravo, geologija pa je ena temeljnih naravoslovnih ved, ki raziskuje Zemljo in ponuja širok nabor znanja z različnih področij, povezanih z naravo. "Predvsem me že od nekdaj zanima pestrost geoloških pojavov, še posebej njihov izvor in dinamika. Pomemben dejavnik pri vsem tem pa je bila tudi udeležba v geološkem krožku v osnovni šoli, kjer sem se prvič srečal z geologijo."
Kot najpomembnejšo prednost tega študija na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani omenja majhnost letnikov: "Večino študijskih programov na tej fakulteti lahko uvrstimo med tiste z manjšim številom vpisnih mest in posledično tudi z manjšim številom študentov. To je po mojem mnenju glavna prednost tega študija, saj je študij tako kakovostnejši in tudi odnos med študentom in profesorjem je z vidika prenosa znanja in informacij bolj oseben."
Pravi, da je bilo prakse dovolj oziroma ravno dovolj, da si dobil občutek, kakšne možnosti ponuja poklic geologa. "Študijski program nas je s prakso povezoval v obliki terenskega dela, v obliki dela v skupinah, poletnega dela in včasih tudi v obliki reševanja različnih problemskih nalog. Eden klasičnih terenskih del je bilo, recimo, geološko kartiranje v tretjem letniku dodiplomskega študija, kjer smo deset dni preživeli na nekem terenu in ga kartirali."
In kaj bi v študijskem programu spremenil? "Mogoče sem v določenih situacijah pogrešal malo bolj poglobljeno predajanje znanja pri temeljih predmetih in pa malo več praktičnega dela predvsem v smislu reševanja realnih problemskih nalog. Geologija je namreč v svoji osnovi interpretativna veda, kar pomeni, da smo geologi pogosto soočeni s problemi, katerih reševanje ni enodimenzionalno, temveč terja določeno mero subjektivnosti, ki temelji na praktičnih izkušnjah."
Na vprašanje, kako težavno je iskanje zaposlitve po končanem študiju za geologe, opozori, da je lahko zelo zahtevno, čeprav sam ni imel težav: "Na Geološki zavod Slovenije na oddelek za hidrogeologijo me je še v času magistrskega študija na preizkusno delo predlagal oziroma priporočil moj profesor, ki mi je bil tudi mentor pri diplomski nalogi. Tako da je bila moja izkušnja zelo dobra, je pa res, da sem že v času študija pokazal veliko zanimanja za hidrogeologijo, s katero se zdaj ukvarjam."
Največji zaposlovalci geologov v Sloveniji so, kot pravi, verjetno Geološki zavod Slovenije in druge javne institucije, recimo Zavod za gradbeništvo in Agencija za okolje, ter različna večja in manjša zasebna podjetja, ki vključujejo geološko stroko. Veliko njegovih kolegov pa je službo našlo tudi na drugih področjih, saj študij geologije ponuja široka znanja. Zaposljivost geologov je sicer podpovprečna, ugotavlja Luka Serianz. Problem je po njegovem mnenju v tem, da je geologija v Sloveniji zelo podcenjena, sploh v primerjavi z nekaterimi tujimi državami. "Podcenjenost se kaže tako, da nas pokličejo takrat, ko je problem že nastal, takrat ko opozarjamo, da se lahko pojavi, pa smo nekako odrinjeni na stranski tir."
Na vprašanje, kako fakulteta pomaga pri iskanju zaposlitve, odgovarja: "Dobro je, da so uvedli predmet praksa, da študent sploh dobi občutek, kakšno je delo geologa, in hkrati tudi priložnost, da se izkaže pred delodajalcem. Glede na to, da nas je na študiju malo, pa nam velikokrat pomagajo tudi profesorji prek svojih stikov z delodajalci, s katerimi sodelujejo".
In kaj svetuje študentom, ki so letos prvič prestopili prag fakultete? "Če vedo, zakaj so se vpisali ravno na ta faks, potem ga bodo z veliko gotovostjo tudi uspešno končali. Vsekakor pa je moj glavni nasvet študentom, da že od začetka študija pokažejo zanimanje za zanj, vedoželjnost in samoiniciativnost, saj bodo tako lažje vzpostavili neki odnos s profesorjem ali nadgradili."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje