Njena odločitev za študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je bila, kot pojasni, logična in naravna izbira, saj je bila že kot otrok knjižni molj, rada pa je imela tudi gledališče, film in popkulturo.
Danes dela kot publicistka, literarna in gledališka kritičarka, sodeluje v strokovnih žirijah, njen glas pa lahko slišite na Radiu Koper in Radiu Slovenija. Na neizogibno vprašanje o stanju slovenske pisane besede odgovarja: "Glede na to, da so na svetu denimo narodi, ki imajo več milijonov prebivalcev in knjige v njihovem jeziku sploh ne izhajajo, slovenščina pa ima dva milijona ljudi in izdamo mnogo knjig, mislim, da ni razloga za preplah. Pa vendar je pomembno, da se zavedamo, da je naš jezik nekaj unikatnega in se odločimo za nakup knjige. Naš knjižni trg se je namreč v zadnjih desetih letih prepolovil."
Ko razmišlja o prednostih študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, najprej omeni, da študentom ponuja veliko raznolikih smeri. Dvopredmetni študij, ki si ga je izbrala tudi sama, omogoča spoznavanje dveh različnih strok na dveh različnih oddelkih, študentje pa se lahko odločajo tudi za izbirne predmete z različnih oddelkov, kar študij obogati. Sama je, denimo, opravljala izbirne predmete tudi na oddelku za filozofijo, psihologijo in sociologijo in se na oddelkih za tuje jezike učila španščine, latinščine, francoščine. Mnogo slovenistov dela v šolstvu, zato so imeli na fakulteti tudi pedagoške predmete in prakso na osnovnih in srednjih šolah, kjer so študentje sedeli pri pouku, ga opazovali in tudi sami izvedli del šolske ure. Tega ni nikoli preveč, ugotavlja.
Ali je študij izpolnil njena pričakovanja? "Na oddelkih za slovenistiko ter primerjalno književnost in literarno teorijo sem spoznala profesorje, ki so me zelo zaznamovali. Še danes se spomnim nekaterih predavanj. Zelo natančno smo se seznanjali s svetovno in slovensko književnostjo ter različnimi vidiki jezika." Prepričana je, da je fakulteta kot odprt prostor za humanistiko in družboslovje nujno potrebna institucija, ki meri temperaturo slovenske družbe. Pomembna pa je po njenih besedah tudi književnost, med drugim zato, ker kompleksne miselne procese spodbuja drugače kot branje z ekranov.
Ponudba obštudijskih dejavnosti na fakulteti je bila pestra: "Filozofska fakulteta je zelo živahen prostor, kjer se ogromno dogaja ‒ oglasne deske so vedno polne. Spoznavaš zanimive ljudi, se z njimi družiš, se udeležuješ študentskih ekskurzij, simpozijev, čajank, ogledov filmov, obiskov gledališč … Dobro je, da si študentje lahko zamislijo neki projekt, ga organizirajo in jih fakulteta pri tem podpre. Mi smo, denimo, organizirali gledališki krožek in strokovno študentsko revijo s slovenističnega področja Besedoholik. Ta revija izhaja še danes in objavlja prispevke s področja jezika in književnosti."
In kako jo je študij pripravil na poklic, ki ga opravlja? "Študij mi je vsekakor dal neko pomembno podlago za nadaljnje delo, neki občutek za umetnost in jezik, da pišem, razpravljam, raziskujem, dam svoj glas v svet." Ob tem dodaja, da "humanistika ne daje zgolj nekih veščin, ki bi bile neposredno uporabne na trgu, ampak še pomembneje: vpliva na to, kako gledamo na družbo, vpliva na razvoj naše osebnosti, vpliva na to, da nismo le konzumenti nekih idej, ampak jih ustvarjamo."
Brucem svetuje, naj jih ne skrbijo samo točke in krediti, ampak naj skušajo ugotoviti, kaj jih res zanima. Naj naredijo nekaj več od tega, kar je zgolj nujno, naj ob študiju spoznavajo svojo stroko in ljudi, s katerimi bodo v prihodnosti sodelovali. Na študij naj torej ne gledajo zgolj kot na neko obveznost, temveč na tisto obdobje v življenju, ko v največji meri oblikujejo svojo osebnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje