Po končanju prve stopnje specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani je nadaljevala študij na drugi stopnji in zdaj piše magistrsko nalogo o stališčih visokošolskih pedagogov in drugih sodelavcev na Univerzi v Ljubljani do študentov s posebnimi potrebami.

Med drugim že štiri leta vodi projekt prirejanja slovenske ustave v lahko čitljivo in razumljivo obliko za vse tiste, ki težje berejo ali pa težje razumejo prebrano. Sem sodijo zlasti osebe z motnjami v duševnem razvoju, a tudi starostniki, osebe z disleksijo, vsi, ki ne obvladajo dobro slovenskega jezika itn. Gre za nacionalni projekt, na katerem študentje specialne in rehabilitacijske pedagogike prostovoljno delajo že štiri leta.

Zakaj odločitev za študij specialne in rehabilitacijske pedagogike? "Za ta študij sem se odločila zaradi svojega brata, ki je bil rojen z downovim sindromom, tako da sem bila že od otroštva vpeta v njegov svet. Ko je prišel čas za izbiro študija, mi je babica omenila, da obstaja študij specialne in rehabilitacijske pedagogike, in po informativnih dneh sem bila stoodstotno prepričana, da želim samo to študirati, da je to moj poklic in moje poslanstvo. In tako čutim še danes."

Prednosti študija specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani so, kot zatrjuje, odlični pedagogi, za katere študentje niso le številke: "Spremljajo nas od prvega letnika, vedo, kdo smo po imenu in priimku, vedo, za kaj se zanimamo, kakšne izkušnje imamo." Letniki na fakulteti so majhni, študentje so med seboj dobro povezani in si pomagajo v okviru medvrstniške pomoči oziroma tutorstva, hkrati pa strokovno sodelujejo tudi v okviru študentske sekcije Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. "Prednost našega programa je tudi to, da dobimo veliko praktičnih izkušenj že med študijem, hkrati pa se ne obremenjujemo, ali bomo dobili zaposlitev, saj smo zelo iskan kader."

Kaj bi spremenila v študijskem programu? Živa Jakšić Ivačič je prepričana, da bi bilo zelo dobro, če bi uvedli enovit magistrski študij specialne in rehabilitacijske pedagogike. "Trenutno je naš študij razdeljen na štiri leta dodiplomskega študija in eno leto magistrskega študija. Enovit magistrski študij bi omogočil večjo fleksibilnost študijskega programa glede na razporeditev študijskih obveznosti in predmetov. Tako ali tako smo edini tovrstni študijski program v Sloveniji in za zaposlitev potrebujemo drugo stopnjo."

Prakse med študijem je veliko. "Začne se že v prvem letniku, ko imamo obvezne ure prostovoljnega dela, medtem ko v drugem, tretjem in četrtem letniku po več tednov hospitiramo na šolah v različnih programih in se tudi sami preizkusimo pri poučevanju in izvajanju učne pomoči. Obiskujemo tudi različne zavode in institucije, imamo praktične vaje pri predmetih, na primer vaje v bazenu, kjer delamo z učenci iz posebnega programa, udeležili smo se Ljubljanskega maratona, kjer smo tekli z osebami s posebnimi potrebami itn." Sama je prakso dve leti opravljala na Osnovni šoli Center Janeza Levca Ljubljana na Levstikovem trgu v posebnem programu vzgoje in izobraževanja in prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom.

Pravi, da je na fakulteti sodelovala pri številnih obštudijskih dejavnostih. "Včasih sem se že spraševala, ali sploh imam čas za študij, ker sem bila tako močno vpeta v obštudijske dejavnosti." Med drugim v študentski sekciji Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov vodi projekt prirejanja slovenske ustave v lahko čitljivo in razumljivo obliko za vse, ki težje berejo ali pa težje razumejo prebrano. V Sloveniji sta že prirejena konvencija o pravicah invalidov in vodnik po pravicah invalidov, lahko čitljiva ustava pa bo izdana predvidoma do konca leta 2020. Projekt so začeli na pedagoški fakulteti v okviru društva za lahko branje, pri čemer sodelujejo z Zvezo Sožitje, to je zveza za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, in invalidskim podjetjem Želva, v navezi pa so tudi s svetovalci predsednika republike.

Kakšna je zaposljivost specialnih in rehabilitacijskih pedagogov? "Naša zaposljivost je zelo visoka. Izziv ni najti službe po zaključku študija, temveč zaključiti študij, preden služba najde tebe. Sama trenutno še nisem zaposlena, ker želim pred vstopom na trg dela napisati magistrsko nalogo. Ponudb je sicer res veliko in velik izziv mi jih je odkloniti, še posebej tiste, za katere vem, da bi jih z veseljem opravljala."

Največ prošenj prihaja iz šolstva, iz posebnih programov nižjega izobrazbenega standarda in rednih programov za nudenje učne pomoči oziroma dodatne strokovne pomoči. Specialni pedagogi se zaposlujejo tudi v vrtcih, zdravstvenih ustanovah, razvojnih oddelkih, podjetjih (denimo invalidskih), domovih za ostarele, svetovalnih centrih, kjer nudijo individualno učno pomoč učencem s posebnimi potrebami itn.

In nasvet brucem, ki so si začeli utirati pot skozi študijske obveznosti: "Brucem svetujem, da z obema nogama skočijo v vsako priložnost, ki pride, ker je zdaj čas za pridobivanje izkušenj, tako dobrih kot slabih."