Kot pravi, se mladi zaradi "umazanega" dela na terenu namreč raje odločajo za takšne študije, kot sta denimo strojništvo in računalništvo. V študijskem letu 2017/18 se je trend pri vpisovanju sicer začel spreminjati, saj se je na fakulteto vpisalo več študentov.

Doron Hekič se je v lanskem letu po diplomi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, smer gradbene konstrukcije, zaposlil na Zavodu za gradbeništvo Slovenije na odseku za mostove in inženirske objekte. Trenutno je tudi študent prvega letnika na doktorskem študiju Grajeno okolje na omenjeni fakulteti. V službi se ukvarja zlasti z določitvijo realnega obnašanja premostitvenih objektov pod prometno obtežbo in oceno stanja ter varnosti obstoječih premostitvenih objektov. Na vprašanje, kakšno je stanje mostov v Sloveniji, odgovarja, da "je po njegovih izkušnjah stanje dobro, zlasti to velja za avtocestne objekte in nekoliko manj za državne in občinske, kar pa je verjetno povezano z razpoložljivimi sredstvi upraviteljev".

Zanimanje za gradbeništvo se je v njem porodilo že v otroških letih, ko je z očetom, ki je imel manjše izvajalsko podjetje, veliko časa prebil na gradbiščih: "En lep del otroštva sem preživel na gradbišču in se navduševal nad umetninami, ki so prihajale izpod očetovih rok. Kasneje sem se tudi vključil v gradnjo stanovanjskih hiš, z leti pa me je začelo zanimati področje konstrukcij oziroma visokih stavb in mostov. Na srečo sem odraščal v obdobju gradnje avtocestnega križa in so izleti k sorodnikom na Štajersko mimo Trojan, kjer so gradili veliko teh premostitvenih objektov, botrovali moji odločitvi, da delam na odseku za mostove."

Kot največjo prednost študija na gradbeni fakulteti omenja osebni pristop asistentov in profesorjev in široko paleto projektov, ki jih ponuja fakulteta za sodelovanje v Sloveniji in tujini. Sam se je udeležil dveh evropskih projektov v Osijeku in Weimarju na temo nelinearne analize armiranobetonskih okvirjev s polnili in nelinearne analize armiranobetonskih mostov ter poletne šole na Univerzi RWTH Aachen o pametnih mestih.

In kaj bi spremenil v študijskem programu? "Definitivno bi spremenil, da bi bilo trajanje obvezne študijske prakse daljše, uredil bi priznavanje predmetov, ki jih študenti opravijo na tuji instituciji, ker trenutno je ta delež priznavanja zelo majhen in to marsikaterega študenta odvrne od izmenjave, hkrati pa bi v sam študijski proces vključil še več gostujočih predavateljev iz podjetij in inštitutov, tako da bi bil študentom še bolj predstavljen praktični vidik."

Kot ugotavlja, je bilo študijske prakse, vsaj v primerjavi z Nemčijo, kjer je bil na študijski izmenjavi na Univerzi RWTH Aachen, premalo. Medtem ko je denimo treba na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na vsaki stopnji študija opraviti 80 ur obveznega praktičnega usposabljanja, je na Univerzi RWTH Aachen v Nemčiji na prvostopenjskem študiju potrebna dvomesečna praksa, na magistrskem študiju pa trimesečna praksa. "Je pa na magistrskem študiju v Ljubljani v zadnjem semestru mogoče izbrati na smeri gradbene konstrukcije predmet ‒ sam sem izbral interdisciplinarni seminar –, pri katerem vodiš projekt od začetnih pogovorov z arhitektom do izdelave gradbenih načrtov. Ta predmet te res uvede v praktično delo."

Njegova izkušnja z industrijo med študijem je bilo sodelovanje pri projektu Po kreativni poti do praktičnih znanj, kjer so s podjetjem iz industrije v sodelovanju s študenti s kemijske in ekonomske fakultete razvili inovativni proces uporabe odpadne embalaže kot izolacije.

Kakšne so njegove izkušnje s študijske izmenjave? "Na študijski izmenjavi sem bil na eni boljših fakultet v Evropi, na univerzi RWTH Aachen v Nemčiji, kjer študijski proces poteka precej podobno kot na fakulteti v Ljubljani. Razlika je mogoče samo ta, da imajo tam pedagoški delavci na voljo sodobnejša orodja in je zato gradivo dostopnejše študentom. Povezava z industrijo je tam očitnejša, kar se neposredno odraža v opremi laboratorijev in pa številu zaključnih del, ki so opravljena v sodelovanju s podjetji iz gospodarstva." Ugotavlja tudi, da je v Aachnu na magistrskem študiju praktično vsak študent preživel vsaj en semester v tujini, medtem ko so v njegovi generaciji šli na izmenjavo samo trije.

Po koncu študija težav z iskanjem službe ni imel. "Zaposlitve nikoli nisem iskal. Kot absolvent sem namreč preživel praktično celo leto na Zavodu za gradbeništvo, tam sem opravil tudi magistrsko delo in mi je bilo potem nadaljevanje v tem podjetju logična poteza. Sem pa imel pred podpisom pogodbe več različnih ponudb zlasti iz tistih podjetij, s katerimi sem navezal stik med študijsko prakso ali pri sodelovanju v različnih projektih."

Pravi, da trenutno ne pozna nobenega gradbenega inženirja, ki bi bil brezposeln, ker je ponudb res veliko. Število gradbenih investicij in povpraševanje po gradbenih inženirjih namreč naraščata, interes za študij gradbeništva pa upada. "Že ko sem bil na študijski izmenjavi, se je tam govorilo o samem imidžu gradbenega inženirja, češ da naj bi bil to zaradi terenskega dela "umazan" poklic. Mladi se raje odločajo za druge študije, kot sta strojništvo in seveda informatika.«

Spominja se, da je bilo, ko je bil sam bruc, v prvi letnik vpisanih okoli 120 študentov, medtem ko jih je v prvem letniku magistrskega študija sedelo le še dvajset. Njegovi kolegi so večinoma zaposleni v projektivnih podjetjih za visoke ali nizke gradnje in v izvajalskih podjetjih, nekaj pa jih dela tudi zunaj gradbene stroke.

Kaj svetuje brucem, ki se prebijajo skozi študijske obveznosti? "Gradbeništvo je povsod okoli nas in če bodo po svetu hodili z odprtimi očmi, si bodo hitro ustvarili sliko sebe kot gradbenega inženirja. Ko imaš enkrat to sliko pred očmi, so tudi tisti malo bolj teoretični predmeti v prvih letnikih študija lažji in dobijo svoj smisel. Naj se zavedajo, da je vsak letnik zanimivejši ‒ to zlasti velja za magistrski študij, kjer gre samo še za povezovanje vsega, kar si se naučil na prvi stopnji in pa seveda nadgradnjo tega. Naj se tudi čim bolj vključujejo v obštudijske dejavnosti in sodelujejo pri projektih, ki jih ponuja fakulteta, saj je to način, da si zgradijo socialno bazo in pripravijo na praktično delo."