Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Marica Uršič Zupan je uvodoma izpostavila odzive na dostopnost vsebin za senzorno ovirane osebe. Za razliko od večine ostalih njihovo število z leti ne narašča, se pa zelo spreminja njihova vsebina, saj nekaterih težav ni več. Tako sedaj za zvočne podnapise za slepe in slabovidne že skoraj vsi vedo, da jih najdejo s posebno tipko na daljinskem upravljavcu ali z izborom finskega jezika. Gluhi in naglušni pa so v letu 2023 opozarjali na posamezne oddaje ali filmske nadaljevanke, ki so zaradi tehnične ali človeške napake ostale brez podnapisov zanje. Izražali so tudi želje po podnaslavljanju dodatnih oddaj že ob premiernem predvajanju. »Žal je še kar nekaj oddaj, ki dobijo podnapise za gluhe in naglušne šele za ponovitev ali ogled na spletni strani RTV Slovenija, kar pa jih postavlja v neenakopraven položaj,« je poudarila varuhinja.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v pogovoru pohvalil prizadevanja RTV Slovenija za izboljšanje dostopnosti vsebin za senzorno ovirane osebe ter izpostavil pomembnost zagotavljanja enakopravnega dostopa do informacij in programov za vse gledalke in gledalce. »Število pritožb in pobud kaže na vse večjo ozaveščenost javnosti glede njihovih pravic ter pričakovanj do javnih medijev. Pozdravljam prizadevanja varuhinje za izboljšanje komunikacije z gledalci in poslušalci. Pomembno je, da RTV Slovenija še naprej izboljšuje dostopnost za vse in kakovost svojih programov ter se odziva na potrebe občinstva. Zelo podpiram iniciativo invalidskih organizacij, s katero si prizadevajo, naj RTV Slovenija prenaša tudi paralimpijske igre 2024 v Parizu. Gre namreč za največji dogodek za športnike invalide, ki ga ureja Mednarodni paralimpijski komite in na katerem sodelujejo tudi najboljši slovenski parašportniki. Če prenosa ne bi bilo, to po našem mnenju ne bi bilo le diskriminatorno do športnikov invalidov, temveč do njih celo ponižujoče,« je poudaril Svetina. Varuhinja je ob tem izpostavila pomembno vlogo Programskega odbora RTV Slovenija za problematiko vsebin za invalide, ki sistematično opozarja na posamezne nerešene probleme in poskuša s konstruktivnimi predlogi vodstvu RTV Slovenija prispevati k njihovi rešitvi. Tak je tudi primer prenosa paralimpijskih iger.
Glede ostalih tem je povedala, da se je občinstvo RTV Slovenija v letu 2023 pogosto pritoževalo nad prevelikim obsegom oglasov in TV-prodaje, v poletnih mesecih tudi nad velikim deležem ponovitev oddaj in skromnim številom svežega programa. »To še posebej občutijo starejši, osamljeni, bolni, invalidi in socialno šibki, saj je mnogim televizija tudi čez poletje edina družba in najpomembnejši vir novic, mnenj, kulturnih vsebin in razvedrila,« je izpostavila varuhinja.
Varuh je povedal, da se nanj najpogosteje obračajo z vprašanji glede plačevanja RTV-prispevka, predvsem tisti, ki s programom RTV Slovenija niso zadovoljni. Poudaril je, da mora javni medij zagotavljati pravico javnosti do obveščenosti, ki je temeljna človekova pravica. »Ključno je, da je javni medij pri opravljanju svojega poslanstva neodvisen. Pričakujem, da bo vsaka oblast spoštovala ustavno zagotovljeni položaj RTV Slovenija in da institucija nacionalnega pomena ni talec oblasti,« je na srečanju še izpostavil varuh človekovih pravic Peter Svetina.
