V decembru se je varuhinja Ilinka Todorovski ukvarjala z vprašanjem radijskega komentarja, ki ga uredništvo Prvega ni uvrstilo v dnevnoinformativne oddaje Radia Slovenija. Novinar je komentiral mednarodni dogodek, do katerega se je pred tem sam opredelil s podpisom peticije. Poslušalca je zanimalo, kdo je ravnal prav oz. narobe: urednik ali novinar.

Vloga urednikov pri pripravi in objavi medijskih vsebin

Kakšno je dolžno ravnanje urednikov in novinarjev pri pripravi medijskih vsebin v javnem mediju? Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV je v načelnem odgovoru pritožnikoma zapisala, da uredniki ne le smejo, ampak tudi morajo urejati programske vsebine. Urejanje je njihovo delo in poklicna naloga. Največjo odgovornost v medijski obdelavi informacij (v njihovem odbiranju, razvrščanju in umeščanju ter v odločanju o fokusu, kontekstu in žanru vsakokratne obravnave) nosijo odgovorni uredniki, ki po zakonu odgovarjajo za sleherno objavljeno informacijo (in seveda tudi za popravke objav ali odškodnine zaradi spornih objav). Odgovorni uredniki so vsebinsko najmočnejše figure v uredništvih, zato medijska zakonodaja določa, da je pred njihovim imenovanjem potrebno pridobiti mnenje uredništva (Zmed, čl. 18), v javnem mediju pa je postopek še strožji (ZRTV, čl. 21). Na vprašanje, ali lahko odgovorni urednik zavrne objavo nekega članka ali prispevka, je odgovor torej pritrdilen. Urednik ne sme sam posegati v novinarjev izdelek, lahko pa od novinarja zahteva, da ga popravi, spremeni, predrugači, dopolni, izboljša …. , pri čemer mora imeti za to poklicne, etične ali programske argumente. Prav tako urednik upravičeno pričakuje, da ga novinar obvešča o svojem delu in da se posvetuje o dilemah ali potencialnih navzkrižjih osebnih in poklicnih interesov. O tem podrobno govorijo Poklicna merila in načela novinarske etike v točki o obveznem posvetovanju z uredniki, kjer med drugim piše: »Novinarji, uredniki in drugi ustvarjalci radijskih in televizijskih programov RTV Slovenija so dolžni obveščati o svojem delu nadrejene urednike in se posvetovati z njimi, to še posebej velja ob raznih spornih vprašanjih, ki imajo lahko velik javni odmev. Če bi poročanje v spornih primerih lahko pomenilo kršitev poklicnih meril in etičnih načel programov RTV Slovenija, mora dokončno odločitev, kako naj ravnajo novinarji in drugi ustvarjalci, sprejeti odgovorni urednik radijskega ali televizijskega programa, v katerem bodo takšni prispevki in oddaje predvajani.«

Nepristranskost in verodostojnost – pomembni etični načeli tudi pri komentiranju

Poklicna merila in načela novinarske etike od novinarjev RTV Slovenija terjajo, da do obravnavane tematike vselej vzpostavijo kritično distanco. Tudi v komentarju, ki dopušča subjektiven pogled, npr. ni dovoljeno navijaštvo, zaradi osebnega mnenja ne smejo biti zanemarjena dejstva, teze morajo biti argumentirane. V točki o nepristranskosti med drugim izrecno piše: »Izogniti se je treba vsemu, kar lahko spodbudi upravičeno domnevo, da je novinar ali javni zavod pristranski ali pod vplivom neke skupine za pritisk, ne glede na to, ali je ta ideološka, politična, finančna, socialna, verska ali kulturniška. Zahteve po nepristranskosti ni mogoče enačiti s popolno nevtralnostjo v slehernem prispevku. Novinar sme izreči poklicno, novinarsko sodbo, ki temelji na relevantnih dejstvih, ne sme pa izrekati svojega osebnega mnenja, ki je lahko posledica enostranskih pogledov na določena vprašanja.« Podobno držo predpisuje tudi točka o verodostojnosti: »Verodostojnost RTV Slovenija terja od vseh, ki vsebinsko oblikujejo radijske in televizijske programe, da se v oddajah skrbno izogibajo javnemu solidariziranju s kakršnimi koli akcijami političnih strank pa tudi združenj, društev ter drugih interesnih skupin in skupin za pritisk, kar bi bilo mogoče razumeti kot podporo eni izmed strank, skupin strank ali društev.« Novinarjem in drugim programskim ustvarjalcem javnega medija se torej odsvetuje ravnanje, s katerim bi lahko pri občinstvu ustvarili občutek, da so pristranski oziroma da je njihova profesionalna integriteta okrnjena.

Ali lahko novinar javnega medija poroča o družbeni akciji, v katero je tudi sam vpleten?

Varuhinja je mnenja, da bi novinar moral o potencialnih navzkrižjih seznaniti urednike ter se z njimi posvetovati o poklicnih in etičnih dilemah, denimo o tem, kako uporabiti različna načela v različnih žanrih. Predvsem pa je potreben nenehen dialog, saj na medijske dileme ni univerzalnih odgovorov, ampak sta potrebna vsakokratna profesionalna presoja in tehtanje, kaj je prav in kaj narobe – od primera do primera, glede na fokus, kontekst in žanr.

Zakaj varuhinja odgovarja le načelno?

Varuhinja se o vsebini, ki ni bila objavljena, ne more izrekati. To tudi formalno prepoveduje pravilnik o varuhovem delovanju, v katerem piše, da sme varuh obravnavati samo odzive, vprašanja in pritožbe, ki se nanašajo na objavljene programske vsebine. S tem se želi preprečiti, da bi varuh s podajanjem priporočil pred objavo neke vsebine posegal v uredniško in novinarsko neodvisnost oz. avtonomijo. Prav tako bi bilo neverodostojno, če bi varuh pisal hipotetično, saj je za resno presojo treba poznati ne le vsebino, ampak tudi druge pomembne podrobnosti, kot so npr. predviden kontekst objave oz. konkretna umestitev, zorni kot, upoštevanje pravil žanra, način izvedbe itd.

Odgovorni urednik o komentarju, ki ga ni bilo

Varuhinja je za odziv na očitke poslušalcev o cenzuri oziroma, da ni dovolil objave že napisanega komentarja zaprosila odgovornega urednika Prvega programa Radia Slovenija Danijela Posleka. Njegov odgovor: »Najprej želim opozoriti na nujno previdnost pri uporabi besede cenzura, za katero v našem mediju ni nikakršnega prostora. Pri pojasnjevanju konkretne odločitve pa poudarjam, da ni šlo za prepoved objave, ampak je šlo za opozorilo, da komentar zaradi določenih segmentov ni primeren za objavo. Uredniški kolegij Informativnega programa ob naročilu komentarja ni bil seznanjen z dejstvom, da je avtor komentarja tudi podpisnik peticije, ki problematizira dodelitev Nobelove nagrade. Zavoljo poklicnih meril in novinarskih standardov od avtorjev komentarjev pričakujemo, da nas s takšno neposredno vpletenostjo v zgodbo, ki jo komentirajo, tudi seznanijo. V komentarju je bilo prav tako nekaj ocen, ki s temo komentarja niso imele povezave oziroma so bile premalo določne. Zaradi vsega tega je uredniški kolegij, ki je edini pristojen za sodbo o (ne)primernosti programskih vsebin, sprejel odločitev, da komentar ni primeren za objavo.«

O razčiščevanju na družbenih omrežjih

Varuhinja je v odgovoru poslušalcem še zapisala, da si želi, da bi programski ustvarjalci poklicne in etične izzive reševali v neposredni razpravi, lahko tudi strastnem dialogu, vendar najprej v svojem profesionalnem okolju. Vedno znova jo preseneti, če si kdo za razčiščevanje nesoglasij izbere družbeno omrežje namesto uredništva. Večkrat jo osupnejo obsodbe in obsojanja, ki jih sprožijo takšne objave. Večkrat jo tudi vprašajo, kaj meni o posameznih objavah, ki so žaljive in nespoštljive do kolegov, profesije, inštitucije… in občinstva. Ker konkretnih primerov ne komentira, vedno znova opozori na 21. točko Poklicnih meril in načel novinarske etike, ki programskim ustvarjalcem RTV Slovenija odsvetujejo javna ravnanja, ki lahko škodijo njihovi lastni verodostojnosti, kakor tudi ugledu njihovih sodelavcev ter javnega medija v celoti. Obžaluje, ker nekateri menijo, da jim tega načela ni treba spoštovati.