Kmalu bo minilo leto dni, odkar se je po svetu začelo množično cepljenje proti covidu-19, kar je velik izziv za zdravstvo, pa tudi za medije in novinarje, ki o tem obveščajo javnost.
Še nikoli prej ni bila javnost o znanstvenih metodah odkrivanja, preizkušanja in potrjevanja novih učinkovin seznanjena tako podrobno, kot prav glede cepiv. Ker se vedno nova dognanja velikokrat netočno razlagajo ali pa mešajo s polinformacijami, lažnimi informacijami ali dezinformacijami na spletu, je celovito in verodostojno poročanje tem bolj pomembno.
Smernice: trikrat NE in štirikrat DA
Povzemamo nasvete in priporočila za poročanje o cepivih, ki so jih pripravili pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in Mednarodni novinarski zvezi (IFJ), s poudarki, ki pridejo prav v slovenskem kontekstu.
NE poročaj zgolj na podlagi povzetkov znanstvenih študij
Če poročaš na podlagi znanstvenih študij in poročil, preberi celotno besedilo, ne zgolj povzetkov. Ugotovitve v celotni študiji so lahko bolj merodajne kot povzetki.
Ne poročaj na podlagi sporočil za javnost – preberi študijo ali poročilo. Poročilo naj odraža dobro informiranost.
Če imaš dvome, vprašaj strokovnjake.
NE zaupaj poenostavitvam
Če je le mogoče, pridobi »surove podatke« o raziskavah in se ne zanašaj zgolj na poenostavitve v sporočilih za javnost.
V novinarsko vsebino vključi informacijo o metodologiji zbiranja podatkov, preveri, na kaj se nanašajo številke, razlikuj med odstotki, odstotnimi točkami in deleži, primerjaj le primerljivo.
Navedi vir informacij.
NE senzacionalizmu in strašljivim prizorom
Javnost mora biti obveščena o neznankah ali stranskih učinkih cepljenja. To bo prispevalo k boljši obveščenosti in osveščenosti o cepivih. Razumevanje možnih stranskih učinkov je še posebej pomembno v družbah, kjer je nezaupanje glede cepiv in cepljenja večje.
Izogibaj pa se ustvarjanju preplaha, še posebej z naslovi spletnih objav, ki bolj kot informiranju služijo nabiranju klikov (click bait).
Zavedaj se, kako na občinstvo vplivajo podobe bolezni, tudi cepljenja, izogibaj se prizorom jokajočih dojenčkov, prestrašenih staršev in velikih igel.
DA za uporabo zaupanja vrednih in zanesljivih virov
Pri poročanju o cepivih naj bodo tvoj vir strokovnjaki ter mednarodne in domače strokovne ustanove, zavezane javnemu zdravju. Med temi so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Evropska agencija za zdravila (EMA), Ameriška agencija za zdravila (FDA).
V Sloveniji so kredibilni viri mdr. Strokovna skupina za zajezitev in obvladovanje epidemije, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ), zdravstvene ustanove, klinike, inštituti, strokovne in stanovske zveze (UKC Ljubljana, UKC Maribor, splošne bolnišnice, Zdravniška zbornica, Medicinska fakulteta UL Ljubljana in UL Maribor, zlasti medicinski strokovnjaki specialisti na področjih, povezanih z epidemijo – epidemiologi, virologi, imunologi, infektologi, pulmologi itd).
Pri Mednarodni novinarski zvezi navajajo različne vire, na katere se pri poročanju lahko oprejo zdravstveni novinarji, mdr.: John Hopkins Bloomberg School of Health, Centers for Disease Control and Prevention, Europe PMC, Disaster Information, JAMA Network, Science Magazine, Covid Evidence, The Lancet, Our World In Data, National Center for Biotechnology Information, British Medical Journal, Cell Press, Thomson Foundation & IFJ Courses itd.
DA za pojasnjevanje, kako se razvijajo cepiva, kaj vemo in česa ne
Pojasni, v kateri fazi razvoja je določeno cepivo, poročaj o številu oseb, vključenih v preiskave, časovnico kliničnih faz in demografske podatke. Spremljaj faze razvoja in nova znanstvena dognanja, posvetuj se strokovnjaki za cepiva o tem, kaj ta dognanja pomenijo za trajanje imunosti, učinkovitost cepiv, možne stranske učinke, prenos virusa in delovanje cepiva ob mutaciji virusa.
Ne olepšuj. Ne vzbujaj lažnega upanja.
DA za jasen in preprost jezik poročanja
Najprej se seznani z znanstvenim žargonom in vsemi znanstvenimi izrazi, da boš razumel, kaj sporočaš javnosti. Tvoje občinstvo niso samo zdravniki in znanstveniki.
Velika večina občinstva nima strokovnega znanja s področja zdravstva, epidemiologije, virologije, imunologije itd.. Čeprav se določeni znanstveni izrazi uporabljajo redno, jih pojasni v vsakem novinarskem izdelku.
Spletnim člankom dodajaj povezave in okvirčke z razlago izrazov. Bistveno je, da lahko besedilo razume vsak bralec.
DA za zaupanje stroki in poudarjanje družbene koristi cepiv
Cepiva so v preteklosti rešila milijone življenj, zaradi njih so se končale epidemije.
V boleznih nam pomagajo strokovnjaki, ki jim zaupamo.
V času dezinformacij glede cepiv proti covidu-19 in omahovanja glede cepljenja je pomembno, da javnost opominjamo na to, komu lahko zaupamo, ko gre za osebno in javno zdravje ter kako učinkovita so bila cepiva skozi zgodovino.
Najbolj prepričljivo je navajanje dejstev in številk.
