Več gledalcev se je odzvalo na oddajo Utrip, ki je bila na sporedu 9. decembra na TV SLO 1, znotraj te oddaje pa na tisti del, ki se je nanašal na financiranje zasebnega šolstva, in sicer v kontekstu uresničevanja ustavne odločbe ter s tem povezanimi političnimi spori. Avtorica oddaje je bila Mojca Šetinc Pašek.

V odzivih so pritožniki navajali pričakovanje, da bi v oddaji Utrip pričakovali zelo natančno navajanje dejstev, brez podajanja avtoričinega mnenja ali komentarja. Glede tega pričakovanja moram že uvodoma opozoriti na žanrsko zakonitost oz. dejstvo, da je Utrip izrazito avtorska in komentatorska oddaja ter kot taka dopušča ustvarjalcem kar največjo ustvarjalno svobodo, torej tudi osebno-analitične, subjektivne in komentatorske prvine. To velja tako za izbor novic in slikovnega gradiva kot vezno besedilo, s katerim novinarji tednu, ki se je iztekel, vsako soboto vtisnejo svoj pečat. Že v zasnovi oddaje piše, da si je Utrip od nastanka leta 1988 »izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna«. Glede na to, da je oddaja v tem formatu na sporedu že 20 let, menim, da gledalci razumejo njen koncept.

Menim, da je novinarka spoštovala pravila žanra (in formata) ko je v Utripu žgočo družbeno tematiko predstavila z avtorskimi prijemi. Avtorjem oddaje Utrip ni mogoče oporekati pravice do komentiranja in podajanja mnenj in logičnih sklepov. Tudi v poklicnih merilih in načelih novinarske etike (točka 1.2) piše, da »zahteve po nepristranskosti ni mogoče enačiti s popolno nevtralnostjo v slehernem prispevku. Novinar sem izreči poklicno, novinarsko sodbo, ki temelji na relevantnih dejstvih«.

Menim, da je pomemben tudi kontekst obravnave. Novinarka je dogajanje komentirala v dneh, ko je potekala ostra politična in ideološka debata o financiranju zasebnega osnovnega šolstva v Sloveniji.

Novinarska poročila, dopolnjena s studijskimi debatami (v Odmevih, Tarči itd.) so javnosti zagotovila vpogled v podrobnosti in ključna dejstva o ustavni odločbi ter o argumentih ključnih akterjev politične konfrontacije glede spoštovanja ustavne odločbe. Avtorica Utripa pa je celotno dogajanje, politične spore in polarizirano družbeno debato na kratko povzela, jih ilustrirala z metaforami o »prekrižanih ideoloških mečih«, »povečanem apetitu« ter »interesu po demontaži slovenske javne šole«, ker je bil tudi njen poklicni komentar.

Menim, da poklicnega komentarja, podanega v avtorskem formatu neke TV-oddaje, ni mogoče označiti za manipulacijo. Prav tako bi bilo neupravičeno pričakovati, da bi novinar v tako kratki formi, kot je Utrip, torej v zelo skopo odmerjenem času navedel sleherno podrobnost in vsa znana dejstva o izhodišču spora, torej o obsegu financiranja obveznega in razširjenega šolskega programa v zasebnih osnovnih šolah ter vsebini ustavne odločbe.

Obravnavana oddaja Utrip dolga 13 minut in 50 sekund, znotraj nje pa so bile obravnavani tematiki namenjene 3 minute (http://4d.rtvslo.si/arhiv/utrip/174507560 na 7:55) Za dodatna vsebinska pojasnila sem prosila avtorico oddaje Mojco Šetinc Pašek, ki je v zvezi s tem odgovorila takole: »V tekstu sem citirala besedilo odločbe ustavnega sodišča. Javno je dostopna na spletni strani US in si jo lahko vsak prebere. Besedilo in razlaga je jasna, govori o izenačitvi javno veljavnega obveznega šolskega programa, ne pa tudi o izenačitvi razširjenega šolskega programa. Tega se v bistvu niti ne dotika. In to je ves čas tudi jabolko spora vseh napačnih ali pa manipulativnih interpretacij te odločne. Sedanji sistem/ model financiranja je, da drzava zasebne sole financira 85 odstotno ( tako obvezni kot tudi razširjeni program), odločba US pa na 100 odstotno financiranje izenačuje zgolj obvezni program. Kar pomeni , da bi lahko drzava po tem rekla, da razširjenega programa sploh ne bo/ne bi financirala, saj o tem v ustavni odločbi sploh ni govora. Temu je denimo zato pred 14 dnevi sledil predlog Desusa. In v to smer gredo tudi predlogi po spremembi ustave. Zagovorniki financiranja zasebnih sol pa zahtevajo 100 financiranje sol v celoti, torej tako obveznega kot razširjenega programa, o katerem ustavno sodišče sploh ni presojalo! Te intence, ki jih niti ne skrivajo, pa so po skromnem mojem prepričanju, več kot presedan, saj bi to pomenilo absoluten poseg v sedanjo organizacijo in financiranje javnih sol. Postavimo pa si lahko tudi vprašanje kako so lahko zasebne sole sploh se zasebne, če jih v celoti plačuje drzava. In to sem kot avtorica Utripa izpostavila. Tudi sicer pa bi morali v svojih prispevkih to, kar zares piše v ustavni odločbi, jasno predstaviti tudi drugi novinarski kolegi. Morda bi bilo tudi za pritožnike dobro, da si preberejo ustavno odločbo v celoti, preden mi očitajo pristranost.«

Dodajam, da je pomembno poudariti tudi umeščenost oddaje Utrip, kot avtorskega povzetka tedenskega dogajanja v širši TV-shemi, ki tudi skozi druge oddaje zagotavlja vpogled v širok razpon pogledov, stališč in mnenj na neko tematiko.

Menim, da je uredništvo Informativnega programa TV Slovenija v obravnavi financiranja zasebnih šol v daljšem časovnem obdobju in v nizu oddaj zagotovilo verodostojno in uravnoteženo podajanje informacij, kot to zahtevata točki 1. 4. in 2.3 poklicnih meril. Menim, da so gledalci v okviru informativnih oddaj pridobili dovolj vsestranskih informacij, da so si lahko o tematiki, ki deli javnost, sami oblikovali svoje mnenje.

Ob tem dodajam, da sem v okviru te tematike kot varuhinja prejela tudi veliko odzivov na oddajo Odmevi z dne 21. 11., v kateri je voditeljica Rosvita Pesek po mnenju pritožnikov pristransko vodila soočenje poslancev SDS, NSi, SD in SMC o načrtovani spremembi ustave glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Pritožniki so menili, da se je voditeljica neupravičeno opredelila.

Tudi v tem primeru sem kot varuhinja zapisala, da menim, da je voditeljica – kljub temu, da je bila iz nastopa razvidna njena opredelitev do tematike - ravnala v skladu s poklicnimi merili, saj informativna vsebina ni bila okrnjena in so gledalci razumeli diametralno različno argumentacijo dveh strani. Tudi v tem primeru sem menila, da voditeljem oddaj ni mogoče a priori oporekati pravice do logičnega sklepanja in sodelovanja v izmenjavi mnenj, na podlagi lastne novinarske avtoritete in akumuliranega znanja (celotno mnenje je dostopno v varuhinjinem poročilu za november).

Ilinka Todorovski

Ljubljana, 19. 12. 2017