Očitki občinstva se nanašajo na različne programe in vsebine, od kulturnih do dnevnoinformativnih. Gledalci iz Bele krajine in Celja denimo redno sporočajo, da sta slovenski jugovzhod oz. ena od slovenskih mestnih občin praktično prezrta (razen v ekscesnih primerih). Veliko je očitkov, da so zanimivi, ustvarjalni in kompetentni posamezniki z robnih delov Slovenije v TV-programih nevidni oz. da so privilegirani tisti, ki so bližje Ljubljani ter ev. Kopru ali Mariboru, izbor gostov pa naj bi se kazal tudi v prevladi osrednjeslovenskega govora v TV-programih.

Primer oddaje Ljudje in Zemlja

Ker je bila v odzivih nekajkrat izpostavljena oddaja Ljudje in zemlja (gledalci so sporočali, da v tej oddaji ne vidijo belokranjskega, ribniškega ali gorenjskega kmeta), je varuhinja uredništvi regionalnih TV-programov Maribor in Koper, kjer izmenjaje pripravljajo to tedensko oddajo, prosila za podatke, kako so v zadnjem letu in pol (od 1. januarja 2020 do julija letos) v oddaje vključevali tudi dogajanje izven svojega regionalnega območja. Predlagala je, da posredujejo podatke, v katerih je bil predstavljen kmetovalec, predelovalec, primer dobre prakse itd. iz gorenjske in dolenjske regije (in znotraj nje iz Bele krajine).

Varuhinja je preverila tudi zasnovo oddaje Ljudje in zemlja. V Programsko-produkcijskem načrtu za l. 2021 jo je uredništvo TV Koper (str. 78) opisalo kot oddajo »o aktualni kmetijski problematiki ter o pridelovalcih in ljudeh, ki so kakor koli povezani s kmetijstvom in zemljo«, ki je namenjena »ozaveščanju o pomenu kmetijstva in opozarjanju na težave«, uredništvo TV Maribor (str. 82) pa kot oddajo, ki strokovni in laični javnosti »ponuja celovito obravnavo vseh delov na področju kmetijstva kot ene od pomembnejših gospodarskih panog.«

Kako obe uredništvi oddaje zagotavljata ustrezno regionalno pokritost?

Urednik oddaje Ljudje in zemlja, TV Koper, Branko Vrabec: »Tudi sam velikokrat slišim po terenu, kako so nekateri deli Slovenije glede kmetijstva na našem programu zapostavljeni. A kaj dosti pri tem ne morem pomagati. Mi namreč pokrivamo Primorsko, kar pomeni, Istro, Kras, Brkine, Goriško z Brdi in bovški/tolminski konec. Idrijskega skorajda ni, pa bi ga morali mi pokrivati, a ni dovolj kapacitet. Zadnje čase mi tu pomaga Barbara Renčof, ki je lani naredila en prispevek s Cerkljanskega, letos enega z Mašuna in iz Cerknega. In to je vse, kar smo imeli v koprski oddaji LIZ kar se tiče dopisnikov TVS. Ostalo delamo sami. Največ jaz, Sabina Francek, Mojca Dumančič in Miloš Batistuta. Z območij, ki jih omenjaš (Bela Krajina, Dolenjska, Gorenjska) ni bilo v oddajib LIZ iz koprskega studia v zadnjih petih letih niti 34 enega prispevka. Sem pa za vsak prispevek, ki ga dobim od dopisnikov (predvsem od Mojce Dumančič in občasno od Barbare Renčof) zelo zelo hvaležen.«

Odgovorni urednik regionalnega programa TV Maribor, Tomaž Karat, pa je pojasnil, da se mariborska ekipa oddaje Ljudje in zemlja trudi za kakovostno pokrivanje kmetijstva ne le po tehtni uredniški presoji, ampak tudi po teritorialnem načelu. Ob tem je opomnil, da obdobje analiz zaradi epidemije koronavirusne bolezni in ukrepov, ki so jo spremljali, ni reprezentativno. Uredništvo oddaje je pripravilo poročilo o objavah, iz katerega je razvidno, da so v letu 2021 pripravili prispevke s sogovorniki iz Gorenjske in Dolenjske, prispevek iz Bele krajine pa so nazadnje objavili pred epidemijo. Celotno poročilo je objavljeno v mesečnem poročilu za mesec avgust na str. 60.

Omejitve in samoomejevanje

Na podlagi odgovorov iz obeh uredništev varuhinja ugotavlja, da gledalci oddaje Ljudje in zemlja v obravnavanem obdobju niso imeli priložnosti za enakomeren vpogled v stanje kmetijske panoge v različnih delih Slovenije. Varuhinja meni, da je težava že v ureditvi, ki koprsko in mariborsko uredništvo v snovanju in izvedbi oddaje »samoomejuje« na podrobnejše spremljanje kmetijske panoge predvsem na slovenskem zahodu in vzhodu, v širšem območju obeh regionalnih studiev. Varuhinja meni, da imajo takšni pregledi – četudi so le parcialni - lahko uporabno vrednost, če programski ustvarjalci - na ravni uredništev, programov, posameznih medijev oz. RTV Slovenija celoti - iz njih izluščijo pomanjkljivosti in priložnosti ter se o njih pogovorijo in poskusijo najti rešitve za njihovo odpravo. Varuhinja meni še, da je konkretni prikaz lahko v oporo vsem, ki sodelujejo v pripravi PPN za leto 2022.