Iz odzivov gledalcev, poslušalcev in bralcev RTV vsebin ter uporabnikov storitev javnega medijskega servisa v letih 2017–2018 je mogoče izluščiti nekaj ponavljajočih se pripomb in predlogov, za katere menim, da bi jih bilo smiselno upoštevati ob pripravi izhodišč PPN za leto 2020. Zapisani so lahko v oporo ustvarjalcem in načrtovalcem v Zavodu ter članom PS.

1. Več dialoga, razprav, stroke Gledalci si poleg polemike želijo tudi dialoga in pojasnil. Pogrešajo pogovorno oddajo, ki bi kompleksne in družbeno pomembne teme osvetljevala, analizirala, razlagala in razčiščevala umirjeno, brez naglice, z izmenjavo pogledov in argumentov, v pluralni, a kvalificirani in strokovni sestavi. Kritični so do prekratkih oddaj s preveč gosti, v katerih se zahtevne tematike obravnavajo površno, tendenciozno, v naglici, s prekinjanjem in priganjanjem. Občinstvo ceni iskanje odgovorov, razgrinjanje anomalij in razkrivanje odgovornosti na podlagi analitičnega, podatkovno-raziskovalnega pristopa (EkstraVisor, TV Slovenija) ali v obliki preverjanj izrečenega (Preverjamo dejstva, RA Slovenija).

2. Več konteksta, ozadja, povezovalnosti Pri oddajah o polpretekli zgodovino večkrat pogrešajo kontekst, spoštljivost, tenkočutnost. Pričakujejo verodostojno in nepristransko obravnavo, upoštevanje dejstev, spoštovanje pietete žrtev. Poudarijo, da nacionalna RTV ne bi smela deliti, ampak pomagati v razčiščevanju, premagovanju razkola in povezovanju.

3. Več Slovenije V programih RTV Slovenija si želijo več vpogledov v življenje zunaj Ljubljane in največjih mest in tudi več različnih narečnih posebnosti, ne le osrednjeslovenske. Občinstvo graja »ljubljanocentričnost« oz. »centrocentričnost«, ki jo opazi tako v jeziku kot v izbiri tem in gostov v radijskih in televizijskih programih. Opazijo in s primeri opozarjajo, da je največ vsakodnevnih vsebin (tudi na spletu) osredotočenih na glavno mesto in centre moči, da je največ gostov iz Ljubljane, morda še nekaj iz Maribora in Kopra, da se v govorjeni jezik vriva vse več elementov ljubljanščine.

4. Več domoznanstva Občinstvo pohvali vsebine, ki osvetljujejo posebnosti in zanimivosti o Sloveniji ter vzbujajo občutek ponosa in pripadnosti. Omenjajo informativne, izobraževalne, igrane, dokumentarne, pogovorne, analitične oddaje s tematikami v razponu od etnoloških, jezikovnih in kulturnih do zgodovinskih in naravoslovnih. Ko takšne vsebine opazijo na tujih televizijah (npr. o Vranovem letu, človeški ribici ali Churchillu in Titu ), sprašujejo, zakaj tega ne vidijo na »svoji televiziji«. Pogrešajo vsebine o Slovencih v sosednjih državah in Slovencih po svetu, grajajo umestitev redkih tovrstnih vsebin v pozne ure. Kot primeren format za vpogled v narodovo zgodovino predlagajo TV-koledar ali opomnik Na današnji dan. Televizija Slovenija takšnih oddaj nima. Ukinjene so tudi na MMC.

5. Več domačega programa Gledalci pogrešajo domače filme in zlasti serije – ne razumejo, zakaj jih gledajo na komercialnih televizijah, na nacionalni pa manj, zakaj ni več ponovitev starejše domače produkcije. Poslušalci pogrešajo več domače glasbe: od narodnozabavne do popevk in zimzelenih melodij.

6. Več o RTV Zakaj plačujejo RTV prispevek? Kako se porabi ta prispevek? Ali plačujejo dvakrat: prek operaterjev in s »prisilno naročnino«? Zakaj bi sploh potrebovali javno RTV? Kaj je TV in kaj RTV? Ali je RTV še kaj drugega kot TV? Zakaj so potrebni oglasi in »šopingiranje«? Zakaj ni na voljo več dobrega TV-programa, če pa ga komercialke »brez denarja in z malo zaposlenimi« naredijo toliko? Kakšne so pravice občinstva, »če nas že plačuje«? Zakaj RTV »zatemnjuje« tuje TV-programe? Kdo sme nastopati v programih RTV? Zakaj so komentarji na spletu (preveč/premalo) moderirani? Zakaj je za RTV 4D potrebna obvezna registracija? Zakaj je slika kockasta? Zakaj glasba prekriva govor? Zakaj vsebine niso podnaslovljene (in kdaj so)? Koliko ljudi je zaposlenih na RTV? Zakaj spored ni točen? Kaj počne PS? Gledalci, poslušalci in bralci zastavlja vsa ta in druga vprašanja, v programih RTV Slovenija pa odgovorov nanje ne dobijo.

7. Manj oglasov, TV-prodaje, infokanalov, ponovitev Stalnica pritožb so prekinitve oddaj z oglasi, preobilni oglasni pasovi TV-prodaje, zamude v TV-sporedih zaradi oglasov, prekrivanje vsebin (npr. v športnih programih) z oglasnimi sporočili. Ne razumejo, zakaj ponoči ni TV programov, ampak infokanali ter čez dan – zlasti poleti – ponovitve ponovitev.

8. Česa si še želijo ali pohvalijo: - program v lepi, zborni slovenščini; - poučne, raznolike otroške in izobraževalne vsebine; - nepristransko informiranje, prikaz pluralnih pogledov, z jasno navedbo virov; - kvize, razvedrilne oddaje, zabavo za različne okuse; - več optimističnih vsebin v različnih oddajah, v domačem in tujem programu; - prenose športnih dogodkov, na katerih so uspešni slovenski športniki; - premišljen izbor tujih filmov in dokumentarcev; - oddaje, v katerih lahko sodelujejo z vprašanji, predlogi, mnenji; - pregledno povzemanje parlamentarnega dogajanja; - spoštovanje sporedov, obveščanje o spremembah; - čim manj poseganja v gledalske, poslušalske, bralske navade, ob uvajanju sprememb pa jasna pojasnila (obvezna registracija, urnik tolmačenih oddaj, zmanjšana frekvenca ali premik vrstnega reda oddaj, ukinitev risank itd.).

Ilinka Todorovski

Ljubljana, 29. 4. 2019