V zvezi z oddajo Intervju, ki je bila na sporedu 19. 11. 2017 na TV SLO 1, in v kateri je gostoval predsednik SDS Janez Janša, sem prejela dva odziva, v katerih sta pritožnika oporekala izboru intervjuvanca, zatrjevala, da ta oddaja ni primerna za pogovor s prvakom največje opozicijske stranke in da je bil voditelj pristranski ter spraševala, kako pogosto v oddaji Intervju nastopajo aktivni politiki.

Kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev podajam mnenje, ki se naslanja na programske standarde ter poklicna merila in načela novinarske etike, pri tem pa ne posegam v uredniško politiko in konkretne uredniške odločitve Informativnega programa TV Slovenija in pristojne odgovorne urednice Informativnega programa Jadranke Rebernik.

1) Mnenje Uvodoma poudarjam, da imajo odgovorna uredništva RTV Slovenija ne le pravico, ampak tudi dolžnost avtonomno presojati o tem, kako na širši ravni čim bolj pluralno, v posameznih primerih pa čim bolj enakovredno, enakomerno in nevtralno predstavljati aktualne tematike. Gre za tako imenovano uravnoteženost, kot jo določajo samoregulacijski akti RTV, in jo v delu javnosti po krivici enačijo z matematičnim in dvopolnim izravnavanjem stališč za in proti oz. levih in desnih mnenj.

Koncept uravnoteženosti je podrobneje zapisan v točkah 2.1 - 2.3. poklicnih meril, in pomeni, da RTV Slovenija v svojih programih ne sme dajati prednosti določenim političnim in ideološkim stališčem, in da mora v posamezni oddaji ali v nizu oddaj dati prostor najširšemu razponu mnenj in pogledov na ključne družbene tematike. V tem kontekstu v celoti pritrjujem odgovorni urednici Jadranki Rebernik, ki je pojasnila, zakaj so se odločili pripraviti daljši intervju s predsednikom SDS, kot enim od najmočnejših in najpomembnejših političnih in mnenjskih akterjev v državi.

Menim pa, da je v konkretnem primeru prišlo do žanrskega navzkrižja, ko je aktualnopolitični pogovor z aktivnim politikom potekal v oddaji, ki je po zasnovi drugačna, in to v avtorskem slogu nedeljskega upodobitvenega intervjuja, pri čemer gledalcem ni bilo pojasnjeno odstopanje od zasnove.

V nadaljevanju pojasnjujem mnenje.

V oddaji Intervju 19. novembra je gost Janez Janša odgovarjal na vprašanja voditelja Jožeta Možine o aktualnih vprašanjih slovenske družbe in politike (obletnica Demosa, nedavne predsedniške volitve in v tem kontekstu odnosi na desni sredini, arbitražna odločba in njeno ne-izvrševanje, odlašanje z reformo zdravstva, ravnanje države in družbe ob poskusu deportacije Ahmada Šamija itd.). Pri tem je pričakovano izražal decidirana in ostra politična stališča ter izrecno omenjal nekatere posameznike oz. njihovo konkretno ravnanje v konkretnih političnih ali družbenih dogajanjih (Borut Pahor, Marjan Šarec, Igor Bavčar, Ciril Zlobec, Milan Kučan, Miro Cerar, Jan Škoberne idr.).

Čeprav je bil intervju s predsednikom najmočnejše opozicijske stranke posvečen aktualnim zadevam, iz oddaje ni bilo razvidno, da bi se načrtovalo vsebinsko nadaljevanje, kot priložnost za odzivanje na izrečena stališča, zlasti ko gre za izrecno izpostavljene posameznike (kot to predvidevata točki 2.3.2 poklicnih meril Uravnoteženost sporočanja v nizu oddaj in 5. 6. Intervju).

Oddaja Intervju je v Programsko-produkcijskem načrtu za leto 2017 (str. 68) opisana kot pogovorna oddaja »z enim zanimivim, pomembnim gostom iz političnega, družbenega ali kulturnega življenja. Ne gre za polemično oddajo, v večji meri je namenjena predstavitvi osebnosti, ki jo gostimo«.

Menim, da je upoštevanje zasnove oddaje pomembno iz najmanj štirih razlogov: - prvič, zaradi prej omenjene dolžnosti uredništva, da pri aktualnih vsebinah predvidi možnost odzivov ali vsebinskega nadaljevanja, česar zasnove nekateri oddaj ne dopuščajo; - drugič, zaradi posebne odgovornosti voditelja v oddajah, ki nimajo nadaljevanj, da v živem pogovoru dopolnjuje manjkajoče informacije, pojasnjuje kontekst, presprašuje trditve, ki morda niso podkrepljene z dejstvi, po potrebi pa tudi zaščititi osebno integriteto oseb, ki jih intervjuvanec izpostavi, a jih ni v studiu, da bi se branile same, kar je v nepolemičnem formatu težje izvedljivo; - tretjič, zaradi različnih novinarskih pristopov ali spraševalskih tehnik, ki so upravičene v različnih žanrih oz. formatih oddaj (glede na zasnovo); - in četrtič, zaradi spoštovanja do gledalcev, ki imajo v zvezi z utečenimi TV-oddajami konkretna pričakovanja (gledalske navade).

Za oddajo Intervju z močno avtorsko zasedbo - voditelji Lidija Hren, Ksenija Horvat, Jože Možina - je značilno, da spraševalci z različnimi pristopi, tehnikami in prijemi (kot so predvideni tudi v točki 5. 6. poklicnih meril Intervju) portretirajo in upodabljajo zelo različne, a zanimive sodobnike. V ospredju so intervjuvančeva osebnost, življenjska pot, življenjski dosežki ali življenjski nazori. Takšna zasnova dopušča izrazitejši avtorski pristop, ko se lahko voditelj in gost v dialogu mnenjsko dopolnjujeta, pri čemer kritična distanca, razčiščevanje dilem, iskanje odgovorov ali vztrajanje, da se zadevi pride do dna, niso nujno v ospredju, kot to velja v strogo informativnem žanru. Nedeljska pogovorna oddaja na TV SLO1 običajno ni aktualni pogovor z aktualnim politikom.

Ob tem pa menim tudi, da v pogovornih oddajah, ne glede na žanr, novinarjem ni mogoče oporekati pravice do logičnega sklepanja, izmenjave mnenj in empatičnega dialoga ter vodenja pogovora v skladu z osebnim novinarskim slogom in akumuliranim znanjem. Poudarjam, da se ne bi mogla strinjati s kakršno koli delitvijo novinarjev po ločnicah, ki niso strogo poklicne, še zlasti bi nasprotovala ideološkemu preštevanju, ko bi novinarjem na podlagi nekih pavšalnih meril prepovedovali obravnavo neke tematike. Ključno merilo morajo biti strokovnost, profesionalnost in sledenje poklicnim merilom in standardom.

2) Priporočilo Uredništvu Informativnega programa TV Slovenija priporočam, da v čim večji meri spoštujejo zasnove posameznih oddaj, da morebitna odstopanja ali izjeme argumentirano pojasnijo gledalcem, da v primeru aktualno-političnih pogovorov poskrbijo za možnost vsebinskega nadaljevanja ter da se v notranji debati čim večkrat ustavijo pri vprašanju, kako verodostojno voditi informativne in kako mnenjske oz. upodobitvene intervjuje.

Ilinka Todorovski

Ljubljana, 27. november 2017