V idealnih okoliščinah novinar in urednik neizogibne dileme, denimo o fokusu, poudarkih, kontekstu, žanru in obsegu, razrešujeta skupaj. V primeru dvomov in nesoglasij, ki so sestavni del dinamičnega dela v novinarskih ekipah, na koncu odloči urednik. Uredniki torej urejajo. Uredniki ne le smejo, ampak tudi morajo urejati programske vsebine. Pri tem pa je pomembno razlikovati med dovoljenimi in nedovoljenimi posegi.

Varuhinja je v obravnavo prejela pismo, ki ga je novinar TV Slovenija 14. 5. 2021 poslal Programskemu svetu, in sicer glede njegovega prispevka za Odmeve, ki nato ni bil objavljen. Menil je, da je bil deležen pritiska in cenzure s strani odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija Manice J. Ambrožič.

Poudarki iz novinarjeve pritožbe in odziva urednice

Novinar v pismu opisuje, da se je z urednikom Odmevov dogovoril o pripravip prispevka o oboroženem spopadu med Izraelci in Palestinci, v katerega bo vključil tudi izjavo izraelskega veleposlanika:

»Po nekaj urah, ko sem že pripravil vsebino prispevka, me je urednik oddaje Odmevi dr. Valentin Areh obvestil, da prispevka ne more objaviti, ker je tako zahtevala odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Manica Janežič Ambrožič. Ko sem se obrnil na njo, sem dobil odgovor, da je objava prispevka z veleposlanikom nedopustna, saj naj bi bila predstavljena le ena plat zgodbe. Spomnil sem jo, da imamo v isti oddaji pred mojim prispevkom tudi prispevek kolegice Karmen W. Švegl, kjer so izražena mnenja obeh strani, zato je gotovo ekskluzivna izjava veleposlanika v mojem prispevku dodana vrednost v oddaji in omogoča, da si gledalec zagotovi širšo sliko situacije, ki nikakor ni enoznačna. V prihodnje si želim, da takšnih pritiskov, še več cenzure, ne bi doživljal, saj sem kot novinar zavezan k verodostojnosti, etičnosti in odgovornosti, ki jo imam do gledalcev.«

Odgovorna urednica je zavrnila očitek o pritisku in varuhinjo seznanila, da je o zadevi potekala širša razprava v okviru uredništva in tudi vodstva TV Slovenija:

»Obtožbe o moji domnevni cenzuri odločno zavračam in poudarjam, da je cenzura v novinarstvu in pri uredniškem delu povsem nedopustna in to sem ob pojasnjevanju uredniških odločitev že večkrat javno zagovarjala. V petek, 14. maja smo se na jutranjem uredniške sestanku seznanili s tem, da bo kolega posnel pogovor z izraelskim veleposlanikom, zadolženim za Slovenijo. V dneh pred tem smo se sicer pogovarjali o pogovoru s slovenskim veleposlanikom oziroma veleposlanico v Izraelu, ne pa tudi o izraelskem veleposlaniku. V petek smo se tako na jutranjem uredniškem sestanku dogovorili, da bomo s slovensko veleposlanico posneli daljši pogovor za Odmeve. Glede veleposlanika Izraela pa sem predlagala, da posnamemo njegovo izjavo. V Informativnem programu TV SLO smo zavezani vsestranskosti in uravnoteženosti poročanja in skladno s poklicnimi merili in standardi predstavljamo stališča vseh strani v sporu. Tako bo tudi v prihodnje.«

(Ne)objava programske vsebine

Varuhinja je o zadevi pripravila poročilo, v njem pa zapisala mnenje in priporočilo. O vsebini, ki ni bila objavljena, se ni izrekala, je pa v skladu s pristojnostmi (9. člen pravilnika o delovanju varuha), preverila, kaj je bilo dejansko objavljeno oz. ali je bilo občinstvo morda prikrajšano za pomembno informacijo.

Odmevi, 14. 5. 2021 so bili v veliki meri posvečeni bližnjevzhodnemu spopadu. Od skupaj 33 minut oddaje je bilo tej temi posvečenih 23 minut. V tematskem sklopu, ki je vseboval obsežen pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen W. Švegl in slovensko veleposlanico v Izraelu Andrejo Purkart Martinez, je bila objavljena tudi daljša izjava izraelskega veleposlanika za Slovenijo Ejala Sele. V napovedi je bilo povedano, da je izjavo posnel novinar Nejc Krevs.

Odgovorna urednica je 26. 5. 2021 varuhinjo seznanila, da je novinar posnel tudi pogovor z veleposlanikom Palestine Salahom Abdelom Šafinom in da bo celovit prispevek, ki bo vključeval pogovora z obema veleposlanikoma, izraelskim in palestinskim, objavljen na TV SLO3, 26. 5. 2021, in isti dan tudi na rtvslo.si. Programska vsebina je tudi dejansko bila objavljena v obeh medijih RTV Slovenija.

Nedovoljen poseg oz. cenzura?

Cenzuro v najširšem pomenu besede razumemo kot preprečitev objave informacije, brez poklicno utemeljenih argumentov in s pozicije moči, običajno z namenom prikritja te informacije – npr. zaradi njene domnevne občutljivosti, škodljivosti, neprimernosti, neprikladnosti, pohujšljivosti, z motivom političnega oz. družbenega komformizma, ugajanja skupinam pritiska ali oblastem itd.

Posledica preprečitve objave neke informacije, ki je v javnem interesu, bi pomenila kršitev pravice javnosti do obveščenosti. Poseg v konkretno programsko vsebino, da bi izločili ali spremenili informacijo, in objava tako spremenjene vsebine brez dogovora z novinarjem, pa bi bila tudi kršitev novinarske oz. avtorske integritete.

V tč. 14.3 Poklicnih merilih in načelih novinarske etike RTV Slovenija je izrecno zapisana dolžnost novinarjev in urednikov javnega medija, da se zoperstavijo sleherni obliki cenzure:

»V skladu z Ustavo Republike Slovenije, ki zagotavlja pravico do svobodnega in neodvisnega obveščanja, je kakršna koli oblika cenzure protizakonita in neetična. Uredniki in novinarji RTV Slovenija zato ne bodo podlegali nikakršnim posrednim ali neposrednim pritiskom, naj cenzurirajo svoje prispevke in oddaje. Novinarji RTV Slovenija se prav tako ne bodo zatekali k raznim oblikam konformistične samocenzure, saj je konformizem tuj neodvisnemu in avtonomnemu novinarstvu. Velike previdnosti, ki je potrebna pri objavljanju neavtoriziranih vsebin z interneta, ni mogoče enačiti s cenzuro. O morebitnih poskusih cenzure bodo novinarji, uredniki oz. programsko vodstvo obvestili javnost. Če bodo prispevki naših novinarjev, ki poročajo iz drugih držav, cenzurirani, pa bomo na to naše gledalce in poslušalce posebej opozorili.«

Varuhinja MENI, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o cenzuri.

Prvič zato, ker javnosti ni bila prikrita nobena pomembna informacija o poteku konflikta na Bližnjem vzhodu, drugič zato, ker je pristojna odgovorna urednica svojo odločitev o zadržanju objave v obliki, kot je bila pripravljena, novinarju pojasnila in utemeljila s poklicnim argumentom celovitosti, tretjič zato, ker v avtorski prispevek ni bilo poseženo od zunaj na način, da bi bila vsebina spremenjena, in četrtič zato, ker je bila informacija, ki jo je pridobil novinar, to je stališče izraelskega diplomata, javnosti tudi posredovana, in sicer najprej že isti večer, v Odmevih, 14. 5. 2021, v obliki izjave in z navedbo vira, nato pa še v celovitem prispevku 26. 5. 2021.

Vloga urednika in dolžnost posvetovanja

Urejanje vsebin – programa, časopisa, portala, oddaje, rubrike ali prispevkov – je imanentno urednikovo delo. Uredniškega urejanja ni mogoče enačiti s cenzuro ali pritiskom, ki pomenita neargumentirano vplivanje na vsebino ali nedovoljeno poseganje v vsebino (gl. tudi mesečno poročilo za december 2018, O komentarju, ki ga ni bilo, str. 18).

Urednik ne sme sam posegati v novinarjev izdelek, lahko pa od novinarja zahteva, da ga popravi, spremeni, predrugači, dopolni, izboljša …., pri čemer mora imeti za to poklicne, etične ali programske argumente. Končno odločitev o programski vsebini oz. ravnanju novinarjev in drugih programskih ustvarjalcev sprejema odgovorni urednik.

Na vprašanje, ali lahko odgovorni urednik zavrne objavo neke vsebine, je odgovor torej pritrdilen. Tako piše tudi v 17. točki Poklicnih meril in načel novinarske etike:

»Če bi poročanje v spornih primerih lahko pomenilo kršitev poklicnih meril in etičnih načel programov RTV Slovenija, mora dokončno odločitev, kako naj ravnajo novinarji in drugi ustvarjalci, sprejeti odgovorni urednik radijskega ali televizijskega programa, v katerem bodo takšni prispevki in oddaje predvajani. Kljub načelu hierarhičnosti uredniki brez soglasja novinarjev avtorjev ne smejo vsebinsko spreminjati, predelati ali bistveno skrajšati njihovih izdelkov.

Obveščanje in posvetovanje potekata praviloma po hierarhičnem načelu: novinarji morajo o svojem delu obveščati nadrejene urednike in se posvetovati z njimi, ti morajo obveščati urednike programov in se posvetovati z njimi, slednji pa z odgovornimi uredniki.
Odgovorni urednik, urednik programa, urednik uredništva in urednik oddaje se ne smejo izogniti pogovoru ali odreči nasvet podrejenemu uredniku ali novinarju.«

Varuhinja MENI, da je odgovorna urednica v konkretnem primeru ravnala v skladu s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike, da torej ne moremo govoriti o nedovoljenem posegu v programsko vsebino ali uredniški napaki.

MENI pa tudi, da je v konkretnih postopkih dogovarjanja in sprejemanja odločitev prišlo do očitnih nesporazomov oz. kratkih stikov v verigi novinar – urednik uredništva/urednik oddaje – odgovorni urednik.

Uredništvu Informativnega programa TV Slovenija zato PRIPOROČA, da na podlagi tega primera preverijo delovne procese, odločevalsko verigo in pretočnost informacij med uredniki na različnih ravneh, uredniki in novinarji ter dnevnimi ekipami posameznih dnevnoinformativnih oddaje, da bi se izognili primerom, ki lahko v notranji in/ali zunanji javnosti ustvarijo neupravičen vtis o kršitvah, s tem pa škodijo ugledu programa in RTV Slovenija v celoti.

Metodologija programskega nadzora

Novinar je pismo naslovil na Programski svet RTV Slovenija. Takšna možnost je predvidena z Metodologijo programskega nadzora, kjer v poglavju o izrednem programskem nadzoru izrecno piše, da lahko takšen nadzor za ugotavljanje napak ali kršitev, ki so v pristojnosti Programskega sveta, predlaga tudi zaposleni na RTV Slovenija.

Varuhinja MENI, da je v primeru sporov poklicne narave takšna pot primerna predvsem v primeru, če odpovedo notranji mehanizmi komunikacije med zaposlenimi in da je nesporazume glede konkretnih programskih vsebin smiselno najprej razjasniti oz. razčistiti v delovnem okolju, kjer sodelujoči v razpravi najbolje poznajo delovne procese in vse vidike nesporazuma poklicne oz. etične narave.

Popravki in razjasnitve

Varuhinja MENI, da je v primerih, ko neka programska vsebina ali neko programsko ravnanje v okviru RTV Slovenija sproži javno zanimanje, treba poskrbeti tudi za to, da je javnost seznanjena z vsebinskim epilogom.

Vodstvu RTV Slovenija varuhinja vnovič PRIPOROČA iskanje rešitve po vzoru tujih medijev, ki popravke in razjasnitve (angl. Corrections and clarifications) objavljajo na posebni spletni (pod)strani.

O razčiščevanju na družbenih omrežjih

Varuhinja je bila seznanjena, da je o zadevi potekala razprava na družbenih omrežjih, v kateri so sodelovali programski ustvarjalci. Glede tega MENI, da je poklicne in etične izzive potrebno reševati v neposredni razpravi v svojem poklicnem okolju, ne pa z medsebojnim obtoževanjem in obsojanjem na družbenih omrežjih, kar neizogibno sproža tudi žaljive in nespoštljive objave o novinarskih kolegih, novinarskem poklicu in javnem mediju. Kot že večkrat doslej, tudi tokrat opozarja na 21. točko Poklicnih meril in načel novinarske etike, ki programskim ustvarjalcem RTV Slovenija odsvetujejo javna ravnanja, ki lahko škodijo njihovi lastni verodostojnosti, kakor tudi ugledu njihovih sodelavcev ter javnega medija v celoti. Tudi tokrat obžaluje, ker nekateri menijo, da jim tega načela ni treba spoštovati. Vodstvu RTV Slovenija zato vnovič PRIPOROČA, da to področje ustrezno uredi (gl. tudi poročilo za december 2019, str. 18; poročilo za februar 2020, str. 60; poročilo za maj 2020, str. 47).