I. Na naslov varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je prispelo pet odzivov, povezanih s fotoreportažo na spletnem mestu rtvslo.si (MMC) o nastopu oskrbovancev mariborskega doma upokojencev Danice Vogrinec na koncertu srbske glasbene skupine Riblja Čorba v dvorani Stožice v Ljubljani 18. novembra.

Članek je bil objavljen 19. novembra v rubriki Zabava - Glasba in je dostopen na tej povezavi: http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-gospod-riblja-corba-se-je-priklonil-svojim-backvokalistom-mariborskim-upokojencem/438282. Besedilo članka novinarke Tine Hacler objavljam kot prilogo k temu poročilu.

Na isti povezavi je kot dopolnitev novinarkinega članka objavljen tudi video s televizijsko reportažo z naslovom Starostniki na odru Riblje Čorbe, ki ga je pripravila novinarka mariborskega RTV centra Saška Jazbec. Prispevek je bil 20. novembra objavljen v Slovenski kroniki, oddaji Informativnega programa TV Slovenija, in v Tele M, oddaji regionalne Televizije Maribor. V arhivu RTV 4D je dostopen na povezavah: http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174503690 oz. http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174503663. Tudi besedilo te reportaže objavljam kot prilogo k temu poročilu. Zaradi vsebinske povezanosti in hkratne objave na portalu sta predmet poročila obe reportaži.

II. Pritožniki sprašujejo, zakaj na MMC ni bila omenjena kontroverznost pevca skupine Riblja Čorba Bore Đorđevića in menijo, da gre za kršitve poklicnih meril.

V nadaljevanju objavljam poudarke iz odzivov.

»Članek je premalo strokoven, brez distance, čustveno opredeljen, bralcem ne posreduje vsestranskih informacij. Ne posreduje informacij, da je npr. Đorđević četniški vojvoda, da je bil vojni hujskač velikosrbskega Miloševićevega režima ki je želel pokoriti Slovenijo, da je v hrvaškem Kninu med vojno na Hrvaškem pel: "e moj druže zagrebački, eto nas kod vas u pljački, mi čemo vas opljačkati, a vi čete svi plakati" // e moj tovariš zagrebški, mi smo pri vas v kraji, mi vas bomo pokradli, a vi boste jokali //, da je Slovence zmerjal, da smo dunajski konjarji //"bečki konjušari"//. Skratka, članek nič ne pove o eksplicitno sovražnem govoru Đorđevića in izražanju nacionalne nestrpnosti do drugih narodov, o blatenju Slovencev z dunajskimi konjarji, ipd. Članek poveličuje Đorđevića. (F. R. )

»Glede na to, da ste se opredelili glede intervjuja I. Pirkoviča s hrvaškim pevcem Thompsonom, zaradi katerega je novinar tudi zaradi vaših pritiskov moral odstopiti, pričakujem od Vas, urednikov, varuhinje gledalčevih pravic in drugih merodajnih, da uporabite do omenjene novinarke in tudi urednice MMC enaka merila kot v zgoraj omenjenem primeru.« (V. J.; uporabnik je podal dva po vsebini enaka odziva)

»Naravnost zgrožena sem ob neskončni hinavčini, ki se jo greste na RTV-ju, kjer preganjate takoimenovane ustaše, ki nikoli niso izrekli žal besede čez Slovence (primer Thompson) in poveličujete človeka, ki se javno hvali s svojim četništvom in ki je zmerjal Slovence s "bečkimi konjušari", v prispevku pa so ti podatki izpuščeni namenoma ali zaradi neizobraženosti novinarja, kar pomeni, da ni ne eno in ne drugo v redu in gre za kršitev novinarskih standardov.. Človek dobi občutek, da se na vaši TV dobesedno norčujete iz nas gledalcev in nas na ta način tudi ponižujete, ker za vas smo očitno vsi mentalno zaostali ali kaj???« (J. N.)

»MMC RTVSLO je v poročanju, dne 20. 11. 2017 Boro Djordjevića poimenoval gospoda, dogajanje na koncertu pa pospremil s primerjavami: "lepo" in "ganljivo".Bora Djordjević je namreč deklariran četniški vojvoda. Nehumano pa je njegov koncert opevati na dan, ko so četniki z jugoslovansko vojsko pred 26 leti vkorakali v porušen Vukovar z znano pesmijo: "Biće mesa, klaćemo Hrvate." Številni civilisti so bili zverinsko umorjeni ter odpeljani v koncentracijska taborišča. Izjave Djordjevića, da je ponosen na to, da je četnik, dokumentirane in preverljive. Dejstvo, da se je RTV zgolj omejila na prijazno poročanje o koncertu in povsem prikrila temno plat glasbenika, kaže na kršitev programskih načel RTV Slovenija, pa tudi občečloveških norm, saj gre za praktično sočasen napad JLA na Slovenijo in Hrvaško. (Združenje novinarjev in publicistov – ZNP, Hrvatski novinari i publicisti - HNiP)

Protest ZNP in HNiP objavljam integralno kot prilogo k temu poročilu. Dodajam, da ZNP in HNiP protesta nista poslala na varuhov naslov, čeprav varuhinjo v besedilu pozivata k odzivu. Za protest sem izvedela iz medijskih objav oz. potem, ko mi ga je posredoval generalni direktor RTV Slovenija.

III. Pojasnilo o objavi na MMC je podala urednica Uredništva novih medijev Kaja Jakopič, o objavi TV-prispevka pa odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik:

Kaja Jakopič, MMC: »Članek je bil reportaža z dogodka/koncerta, osredotočena na sodelovanje skupine mariborskih upokojencev na koncertu skupine Riblja Čorba v Ljubljani, kar nakazujeta naslov in sama vsebina članka. Tekst in kontekst ne poveličujeta nikogar. Prav tako je bil enak fokus ter enak kontekst za isti dogodek pri TV poročanju. Zato ne vidimo razloga, da bi v tem kontekstu reportaže postavljali Bori Đorđeviću vprašanja glede njegovih izjav in dejanj iz preteklosti. Te smo mu že pred časom postavili v intervjuju, ki smo ga objavili na našem portalu.« Poudarila je še, da so ob fotoreportaži in videu s TV-prispevkom med sorodnimi novicami objavili povezave na vse članke, povezane s skupino Riblja Čorba, tudi na tiste, v katerih je bil pevec skupine kritično spraševan o njegovih izjavah in dejanjih iz preteklosti.

Jadranka Rebernik, Informativni program: »V Slovenski kroniki smo dvakrat objavili prispevek o tem, kako so stanovalcem mariborskega Doma za starejše Danice Vogrinec polepšali dneve z glasbo ob sodelovanju s srbsko glasbeno skupino Riblja čorba. Teza obeh prispevkov je bilo navdušenje in veselje starostnikov ob poslušanju in prepevanju rock glasbe, o povezanosti z glasbo, to ni bil portret pevca Bore Djordjeviča. V zadnjem prispevku 20.11.z dolžino 2 minuti je imel pevec le nekaj sekund dolgo izjavo o energiji in nastopu starostnikov, drugo so bile izjave starostnikov in direktorja doma. To ni bil prispevek o življenju in stališčih pevca, ampak za poročilo o energiji in veselju ljudi, starih več kot 80 let, ki so jim z glasbo polepšali veliko dni in tako mnogim uresničili sanje. Novinarka je oba prispevka gradila prav na tem, da je dom starejših pripravil projekt, ki je edinstven tudi v evropskem prostoru. Direktor doma je prvič povabil to glasbeno skupino na koncert maja ob 4-dnevnem praznovanju dnevov Danice Vogrinec. Takrat so jih upokojenci tako navdušili, da so jih povabili celo na koncert v Stožice. Rock koncert za javnost, na katerem sodeluje 40 stanovalcev doma upokojencev, je nekaj nenavadnega, velika redkost, zato je bil vreden pozornosti, sicer o tem koncertu v SK ne bi poročali. Novinarka je pospremila priprave upokojencev na koncert, njihovo pot od Maribora do Ljubljane in vzdušje po koncertu. Če bi pripravljali prispevek o skupini ali njenem pevcu, pa bi gotovo morali dati zgodbo v širši kontekst, tudi v kontekst bližnje zgodovine, saj se še dobro spomnimo hujskaških in nacionalističnih izjav pevca te skupine, tudi o Sloveniji in Slovencih.«

IV. Dodatno mnenje o obsegu podajanja znanih dejstev Dodatno sem Kajo Jakopič in še nekaj odgovornih urednikov, pod katere statutarno sodi MMC, prosila za mnenje, ali bi morali v primerih, ko je nek estradnik tako ali drugače kompromitirana oseba (v kakršnem koli smislu, denimo kot spolni nadlegovalec ali rasist ali nasilnik ali verski skrajnež ali vojni hujskač … ) ob slehernem poročanju z estradnega dogodka to omeniti, in če je tako, v kakšnem obsegu.

Kaja Jakopič, urednica Uredništva novih medijev: »Tudi sicer poročamo o kontroverznih osebnostih s področja zabave, in čisto ob vsaki novici o njih ne dodajamo opisov, zakaj so kontroverzni oz. kompromitirani in katera dejanja oz. izjave jih kvalificirajo za kontroverzne. Če bi vsakič želeli ob člankih o takšnih 'kompromitiranih' osebah to še posebej omenjati, bi se bilo smiselno vprašati, kaj so merila in kdaj bi to bilo smiselno omenjati.(…) Strinjam se, da se mora o tem pisati in seveda o tem zelo pogosto pišemo, težko pa ravno v vse formate in žanre takšne omembe dodajamo.«

Odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Andrej Stopar: »V takšnih primerih so potrebni predvsem natančna presoja, poznavanje tematike in izogibanje pavšalnim in pristranskim ocenam. V Stožicah je potekal koncert ob 40-letnici Riblje čorbe. Kultna jugoslovanska rokovska skupina je v času pred razpadom Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije polnila tudi dvorane v Sloveniji. Njihova glasba je med Slovenci priljubljena in živa še danes. Poetike in sporočilnosti Riblje čorbe ne moremo primerjati s poetiko in sporočilnostjo Thompsona, ki ustvarjalno črpa iz drugega obdobja in ga navdihuje drugačna ideologija, s katero imamo tudi Slovenci slabe, travmatične izkušnje. Rokerji ne izhajajo iz nacionalističnega, četniškega konteksta in njihovo sporočilo je drugačno.«

Iz mnenja odgovornega urednika Razvedrilnega programa Televizije Slovenija Maria Galuniča: »V prispevku ne vidim nič spornega, nobenega navijaštva, opredeljevanja, poveličevanja. Njegov edini 'greh' je, da v kontekstu koncerta ni omenjena kontroverznost pevca Riblje čorbe, njegova zgodovina v kontekstu političnih dogodkov ob razpadu države ipd. Najbrž to v reportaži o koncertu res ni potrebno. V bistvu je edino vprašanje, ki ga moramo razrešiti to, ali o tovrstnih osebnostih in dogodkih sploh pišemo, poročamo.«

V. Varuhinjino mnenje in priporočilo 1. Menim, da je temeljne postulate novinarske etike – natančnost in nepristranskost, kot sta opisani tudi v točkah 1.1. in 12. poklicnih meril – treba razlagati kot dolžnost poročevalcev, da sporočajo bistvena in preverjena dejstva, v skladu s fokusom in kontekstom, torej o čem se poroča in kakšne so poročevalske okoliščine, ter tako, da javnosti omogočijo razumevanje dogodka/dogajanja.

Predmet novinarske obravnave je bil glasbeni in družabni dogodek v Ljubljani. V ospredju je bil prikaz nekonvencionalne zabave oskrbovancev mariborskega doma upokojencev, ki so sodelovali na koncertu, ga tudi zaznamovali, in se pri tem nadvse zabavali. Bora Đorđević je tako v spletnem kot televizijskem prispevku nastopal kot frontmen nastopajoče glasbene skupine Riblja Čorba oz. kot komentator pevskega nastopa upokojencev Povod za poročanje ni bilo morebitno javno problematiziranje jubilejnega koncerta nekdanje priljubljene jugoslovanske rokovske skupine ali dejstvo, da je pevec skupine v zgodovini podajal kontroverzne izjave. Koncert tudi ni bil obremenjen s politiko in ideologijo, ampak zaznamovan z nostalgijo.. Ne upokojenci ne skupina ne Đorđević niso peli pesmi z ideološkim ali političnim nabojem, dogodek ni bil politični miting. V poročevalskem ospredju je bila radost življenja v zrelih letih, ko oživijo (glasbeni) spomini na mladost. Temu primerna je bila tudi umestitev prispevkov: članek na MMC je bil objavljen v rubriki Zabava – Glasba, prispevek v Slovenski kroniki in Tele M pa kot sproščujoča zgodba v maniri »pa še to«.

Zato menim, da je bilo obravnavano spletno in televizijsko poročanje o zabavi štajerskih starostnikov na ljubljanskem koncertu Riblje Čorbe skladno s poklicnimi merili in načeli novinarske etike, saj so bili v podajani vsebini nedvoumno jasni poročevalski fokus, kontekst in zorni kot, upoštevane so bile tudi žanrske zakonitosti reportaže. Tako v televizijskem prispevku kot v fotoreportaži na spletnem mestu rtvslo.si je bilo slikovito, zanimivo in živahno opisano srečanje nekoč legendarnih rokerjev in njihovih ostareli fanov na koncertnem odru, vključno s skupnim prepevanjem pesmi njihove mladosti, pa vzdušje v zaodrju in v dvorani, pojasnjeno je bilo, kako je prišlo do »sodelovanja« med glasbeniki in oskrbovanci doma upokojencev.

Podana so bila vsa dejstva, ki so javnosti (bralcem spleta in gledalcem televizije), omogočila razumevanje dogajanja.

2. Menim, da je pri obravnavanju vsebin, katerih (so)akterji so posamezniki, ki so kontroverzni ali kompromitirani, potrebna vsakokratna skrbna presoja, ali je navedba tega dejstvo ključno pomembno za razumevanje dogodka (in v kakšnem obsegu), ali gre za dejstvo, ki je v javnosti dovolj znano (in ga ni potrebno vedno znova ponavljati). Glasbeni in družabni dogodek, ki je bil v poročevalskem fokusu, je bil politično nevtralen, Bori Đorđeviću je bila v konkretnih novinarskih zgodbah namenjena stranska vloga. Ali bi bilo za celovitost podane informacije treba vsaj omeniti znana dejstva o njegovem nekdanjem ravnanju, zaradi katerega je bil še desetletje po razpadu nekdanje Jugoslavije persona non grata v Sloveniji? Ali se je za žaljive izjave o Slovencih opravičil? Ali obžaluje sodelovanje v podžiganju tistih nacionalističnih strasti, zaradi katerih je nekdanja skupna država razpadala v krvavih vojnah, in simpatiziranju s tistimi ideologijami, zaradi kateri se ni bilo mogoče raziti v miru?

Menim, da je pri osebah, ki so se s svojim spornim ravnanjem vpisale v narodov kolektivni spomin, takšne informacije – prav zaradi natančnosti in nepristranskosti ter vsebinske širine - treba vključevati v novinarsko obravnavo. Menim, da sta bili v konkretnem primeru reportaži vsebinsko okrnjeni, ker pevčeve sporne izjave in nazori niso bili omenjeni.

Prav tako menim, da bi glede na zorni kot, žanr, fokus in kontekst novinarske obravnave konkretnega dogodka zadostovala omemba Đorđevićeve kontroverznosti.

3. Menim, da je zaradi omenjanja morebitnih dvojih meril pri obravnavi programskih vsebin treba spomniti na ključne razlike (glede na obravnavo zadeve Tednik/Thompson).

V primeru, ki ga obravnavam v tem poročilu, je bil predmet novinarske obravnave v širši javnosti politično nevtralen in manj izstopajoč družbeni dogodek, ki so ga kreirali rokersko razpoloženi starostniki, in katerega kulisa je bil koncert nekoč zelo priljubljene skupine v skupni državi. V reportažnih zapisih je imel kontroverzni Bora Đorđević vzporedno vlogo. Zato izostanek podrobnejšega opisa njegovega delovanja v preteklosti ni ključno vplival na razumevanje vsebine.

Obravnavana tematika v zadevi MMC/Čorba je tako po vsebini, kot po družbeni odmevnosti ter novinarski obdelavi (žanr, fokus, kontekst) v celoti drugačna kot v zadevi Tednik/Thompson.

Povod za prispevek o hrvaškem pevcu J. P. Thompsonu v majskem Tedniku, je bila ostra javna razprava ob napovedi in nato prepovedi njegovega koncerta. V poročevalskem fokusu je bila prav pevec, ki je v Sloveniji malo znan, pri čemer prispevek ni vseboval vseh ključnih dejstev o ideološkem, političnem in nacionalističnem naboju, ki spremljajo Thompsonovo estradno pojavnost, vključno z besedili njegovih pesmi in koncertno ikonografijo, ter podal celovite informacije, ki bi javnosti omogočila, da si ustvari mnenje o polemiki. Podrobni argumenti so sestavni del poročilo v zadevi Tednik/Thompson, ki je objavljeno v varuhinjinem poročilu za maj (http://www.rtvslo.si/files/varuhinja/dnevnik_pritozb_maj_2017_2.pdf, str. 43).

Spomniti velja, da je bilo ključno varuhinjino priporočilo v zadevi Thompson, naj uredništvo izpelje »odprto notranjo razpravo o prispevku in odnosu do poklicnih meril ter tudi o razmerju med pravico do svobode govora in sovražnim govorom«.

Dodajam, da je podajanje mnenj in priporočil glede objavljenih programskih vsebin na RTV Slovenija ključna naloga in pristojnost varuha.

4. Na podlagi primera MMC/Čorba ustvarjalcem RTV vsebin priporočam, da o navajanju morebitne kompromitiranosti posameznikov, ki nastopajo v nekem novinarskem prispevku, tehtajo vsakokrat sproti, glede na zorni kot, žanr, fokus in kontekst, da se pri tem oprejo na poklicna merila in načela novinarske etike, in se pri presoji zavedajo posebne odgovornosti javnega medija, ko gre za tematike, ki se navezujejo na človekove pravice in svoboščine ter temeljne demokratične vrednote.

Ilinka Todorovski varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

Ljubljana, 27. 11. 2017