Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Po razmejitvi septembra 1947 je na mejo z Italijo padla železna zavesa. Bila je strogo zastražena," opisuje dolgoletni politik in diplomat Jože Šušmelj, ki je bil nato dejavno vpet v njeno rahljanje v najbolj odprto mejo Vzhodne Evrope.
Pavel Filgas je arhitekt, ki se ukvarja s slikarstvom, in umetnik, ki si je za atelje izbral ulice Bratislave.
Čeprav jih imamo za samoumevne, so politične meje, kot jih poznamo danes, razmeroma sodoben pojav, ki ima funkcijo omejevanja migracij revnih, je za MMC dejal Reece Jones, ameriški politični geograf, zagovornik prostega gibanja ljudi po svetu.
"Omlete so bile take, da jih nobena reč ne naredi. Limonade vseh sort, tolmuni polni piv. Včasih smo kaj izmaknili in spili. S prijateljem sva kadila cigare in bila od tega tako pijana," se je življenja v Coni A po koncu vojne spominjal Matija Černuta.
Pisateljico Jenny Erpenbeck je zaznamovalo otroštvo v vzhodnem Berlinu, življenje pa je posvetila pisanju in begunski problematiki.
Tam naj bi bila največja koncentracija srčnih infarktov v NDR-u, tihotapil se je heroin, Vzhodna Nemčija je tam služila milijone z intershopi in še več z menjavo denarja, če si prišel s tabloidom Bunte, so vam ga zaplenili ...
Ulična umetnika Kiddy Citny in Thierry Noir sta se 30 let po padcu Berlinskega zidu posvetila restavriranju lastnih stvaritev, ki jih je mogoče videti na še obstoječih segmentih zidu, ki so pod spomeniškim varstvom.
Vse skupaj se je začelo s hladnim ’bifejem’, nato so tri velesile teden dni tekmovale v vrhunskosti glasbenega programa. Končalo se je z razočaranjem: srečanja ni sklenila nobena mednarodnopravno obvezujoča pogodba, mnogo zadev je ostalo nedorečenih …
Berlinski zid ni delil mesta le na prostem, razdeliti je moral tudi podzemlje, a to je do konca obdobja dveh nemških držav vseeno ostalo bolj prehodno od samega mesta, tudi zaradi nekoč in danes ponovno skupne podzemne železnice.
Mnogi menijo, da je Berlinski zid tekel zgolj skozi mesto, a seveda je obkrožal Zahodni Berlin. V dolžini 160 kilometrov. Danes njegove sledi med potovanjem po kilometrih gozdov in obronkih polj komajda opazimo. A slutimo ga ...
Vrtojbenc Kamil Arčon je komaj dobro prišel na svet, ko so fašisti zažgali poslopje ob domači hiši. Dogodek je na neki način napovedal sovražnost in nasilje, ki mu je bil, tako kot številni drugi Primorci, tudi pozneje v življenju prevečkrat priča.
Da je bila Ljubljana med drugo svetovno vojno obmejno mesto, je danes skoraj neznano. A med Italijo in Nemčijo so bili na robovih Ljubljane trije državni mejni prehodi, meja pa močno zastražena in težko prehodna, navaja nova razstava v Mestni hiši.
Majhna slovenska vasica na danes italijanski strani meje je pol stoletja tesno sobivala z vojašnico, ki stoji sredi Banov. V njej so se menjevali vojaki različnih narodnosti, najlepše spomine pa imajo na obdobje zavezniške uprave.
Checkpoint Charlie je eden izmed še obstoječih pomnikov nekdanje razdeljenosti Berlina. Vendar je stanje te s turisti oblegane in posledično donosne lokacije za številne moteče, kar naj bi se spremenilo, ampak ni še jasno, v kateri smeri.
"Ko smo slišali, da k nam prihaja Bruce Dickinson iz Iron Maiden, se nam je zdelo čudno. Frajer prihaja igrat sredi vojne? Ali je nor ali pa so mu plačali sto milijonov funtov."
Ključen je bil prihod Davida Bowieja. On je ustvaril možnost za nastanek legende o studiu ob zidu; ob berlinskem zidu, kjer si skozi okno videl stražarje z brzostrelkami in kjer so nastali kultni albumi osemdesetih.
Ko so rušili Berlinski zid, so njegove opeke padale na glave v Sarajevu, pogosto poudari zgodovinar Nicolas Moll.
"Moj nono je ležal z glavo v Italiji, noge pa so bile v Jugoslaviji," absurdnost birokratske postavitve meje med Italijo in Jugoslavijo opiše domačinka iz Mirna Cirila Pregelj.
Znebimo se že te zadeve, je dejal kancler Schmidt in želel z ugoditvijo Jugoslovanom rešiti brionski sporazum. A vprašanje zahodnega Berlina je bilo preveč centralno, da bi mu bonski diplomati ugodili. Berlinska klavzula je bila neobhodna.
Letos mineva trideset let od padca Berlinskega zidu, enega izmed pomembnejših simbolov svetovne bipolarnosti v drugi polovici 20. stoletja.
Neveljaven email naslov
