Medtem ko Ljubljana z nogometno evforijo slavi naslov po dveh desetletjih, se na drugi strani Stožic, v drugem delu zmajevega gnezda nadaljuje agonija, velika kriza nekdaj košarkarske institucije pa se le še poglablja. Kar je bil nekoč paradni konj slovenske košarke, ponos Ljubljane in vse Slovenije ter ljubljeni klub številnih navijačev, je zdaj le še bleda senca in spomin, ki ga ohranja nekdaj slavno in priznano ime Olimpija.

"Za nami je težka tekma, kakršna se igra v končnici. Fantje so se borili po najboljših močeh in dali vse od sebe. Se je pa pri prostih metih in odprtih metih pokazalo, da nismo bili sproščeni. Tu smo verjetno malce podlegli pritisku, čeprav smo ves čas poudarjali, da je pritisk pri Olimpiji ves čas prisoten. Laščani so bili boljši in zasluženo so zmagali," so bile prve besede Gašperja Potočnika po porazu proti Zlatorogu z 68:59 in slovesu v polfinalni seriji, kjer so bili Laščani zasluženo boljši z 2:1 v zmagah.

Vse do leta 2000 so bili državni naslovi Olimpije samoumevni. Tedaj je Ljubljana še spadala med košarkarske prestolnice Evrope, Olimpija je bila slovito ime, ljubljanski košarkarji visoko cenjeni, igranje v zmajevem brlogu (beri Tivoliju) pa sila zahtevna naloga. Vse to je zgodovina. Ko je Krka takrat prekinila Olimpijino vladavino, je bil alarm. Zdaj pa naslova ni že sedem let.

Zadnji uspehi vse bolj oddaljeni
Menjali so se trenerji, menjali so se igralci, vodstvo pa je ostalo isto. Zdajšnje vodstvo je rezultatsko najbolj neuspešno v bogati zgodovini Olimpije, katere ugled se je v teh neuspešnih letih že povsem izgubil. Zadnji izmed trenerjev, ki je dvignil pokal za naslov slovenskega prvaka, je Jure Zdovc. Pod njegovim vodstvom je Olimpija zadnjič odigrala tudi resno vlogo v Evroligi in se zadnjič borila za vrh Lige ABA. Nato je sledil izpad iz najmočnejšega evropskega tekmovanja, dnevi, ko so zmaji naskakovali naslov na Jadranu pa so že davno pozabljeni. Letos jim je celo do zadnjega kroga grozil izpad.

Prišli so Sašo Filipovski, Memi Bečirović, Aleš Pipan in zdaj Gašper Potočnik. Nihče se na klopi ni proslavil. Pipan, ki se je lani poslovil po četrtfinalnem izpadu v pokalu, je prav zdaj z Zlatorogom krvnik Olimpije v polfinalu Lige Nova KBM. Menjale so se plejade košarkarjev, a pravih uspehov ni že sedem let. Vodstvo pa ostaja isto. Klub ni v lasti posameznika, zato vsemogočnih ni. Za Olimpijo so leta slabega kadrovanja in finančnih težav, kar se je vse potenciralo v zadnjih sezonah. Če že rezultata ni bilo, bi morali vsaj v pisarnah biti uspešni in sanirati dolg, pa se je vmes ta še povečal. Tudi letos finančno področje ni bilo mirno in plače neredne.

"Pritisk se vsako leto povečuje"
"Klub se bori po najboljših močeh. Situacija je zelo težka. Igralci so trdo delali vso sezono. Klub se je zavzemal, da bi bila izplačila čim bolj redna. Moramo se zavedati, da Olimpija nima več proračuna, kakršnega je imela nekoč. Posledično je tudi kakovost ekipe taka. Rezultat se mora pa narediti vsako leto, celo boljši, saj zdaj že leta ni bila prvak. Zaradi tega pritiska, ki se po mojem mnenju vsako leto povečuje, in vsega negativizma, ki obstaja, saj so vsi proti Olimpiji, je to dovolj razlogov, zakaj je v Olimpiji tako težko delati," je dejal Potočnik.

Izgovorov ni več. Navijačev, ki podpore že nekaj časa ne izkazujejo več, ne zanima finančno stanje in od Olimpije se pričakujejo le uspehi. Ne glede na vse je edini slovenski klub z resnimi evropskimi ambicijami. A resno tekmovanje na stari celini se za ljubljanski klub počasi zdi svetlobna leta oddaljeno, saj je glede na izide zadnjih dveh sezon le še povprečen slovenski klub. Jasno je, da je realnost kruta, finančne zmožnosti bistveno manjše in klub ni več na isti poti. Prav zato pa so potrebne spremembe, saj gre za najbolj neuspešno obdobje v klubski zgodovini in zdi se, da nižje že težko gre. Tako je treba začeti graditi na novo. Pri temeljih.

Nekaj lepih zmag, a pod črto neuspeh
Tudi v letošnji sezoni je bilo kadrovanje neposrečeno. Manjkal je pravi center in zato je imela Olimpija ves čas težave v skoku. Kot prava okrepitev je bil Sava Lešić, ki se je izkazal za res dobrega tujca in edino dodano vrednost. Podobno je veljalo za Zacha Wrighta, okoli katerega je bila zgrajena ekipa, a je po polovici sezone odšel. Jasno se ob izgubi motorja igre to pri izidu pozna. Med sezono sta prišli dve okrepitvi, obe brez dodane vrednosti. Dawan Robinson je igralec za določene naloge, še zdaleč pa ne nosilec igre, saj je branilec brez pravega meta, na katerega se obrambe zelo hitro lahko pripravijo. Nakup Nikole Pavličevića pa je bil bolj na silo. Nobeden izmed mladih Slovencev pa ni izskočil in pokazal večjega napredka.

Na trenutke so zmaji igrali dobro košarko, na kolena vmes spravili celo Crveno zvezdo in Maccabi, a so bile to posledice odličnega strelskega dne in težav nasprotnika. Vso sezono so se zanašali na met za tri točke, tudi ko ni šel, pa so poskušali na silo. Ni bilo prave konstantnosti pri najboljših strelcih, nekateri med njimi pa so vso dobro igro v napadu pokvarili z napakami v obrambi. Vse te zmage pa ne pomenijo veliko, če je Olimpija že v Ligi za prvaka imela le polovičen izkupiček, pokalno tekmovanje in končnico državnega prvenstva pa hitro končala.

Osvojitev naslova glavni cilj pred sezono
"Jasno je to veliko razočaranje. Igralci, jaz in vsi v klubu smo imeli veliko željo zaradi vseh dogodkov, ki se dogajajo in vsako leto pridejo še bolj do izraza, da se dokažemo in da naredimo, kar Olimpija že dolga leta ni dosegla. A je izredno težko. Nočem iskati izgovorov, a situacija je zelo težka in potrebnega bi bilo zelo veliko potrpljenja in še marsičesa, da se pride do cilja, ki se že leta lovi," je povedal Potočnik.

Ves čas so v klubu poudarjali, da je cilj osvojitev naslova državnega prvaka, a že drugo leto ostaja Olimpija celo brez lovorike. Lani se je poslovila v polfinalu pokala in v četrtfinalu državnega prvenstva, letos pa ravno obratno. "Trener v vsakem klubu dela po najboljših močeh. Zato letošnja sezona ni bila nič drugačna. Je pa bilo veliko število tekem, potovanja so bila zelo naporna, a ne iščemo izgovorov. Nismo dosegli, kar smo si zadali pred sezono, in jaz kot trener zagotovo odgovarjam za rezultat," je dejal ljubljanski trener.

Kakšna je prihodnost Olimpije?
Upanja na mecena, ki bi bil podoben nogometni zgodbi prestolnice, ni veliko. V Ljubljano lahko zdaj res pridejo črni dnevi in klub, ki si letos po zdajšnjih pravilih ni zagotovil niti Lige ABA, tone še globlje, kot je že. Če res obstaja interes med tujimi vlagatelji, med drugim pri avstrijskih bančnikih, ki naj bi bili povezani z osebami, ki v košarki vendarle nekaj pomenijo, se morda potem obeta boljši jutri. Morda se s temi vlagatelji v Olimpijo v vodstvene funkcije res vrne kakšno znano ime, kot je na primer Zmago Sagadin …