Te anekdote so dokaz, da včasih pogum premaga razum. Tanja Starič je povedala, da z leti ostajajo bolj dogodki, ki niso ključni za osamosvojitev, so pa zabavni. »Pomembno je bilo, kdo drži v rokah javno RTV, zato so bili pomembna tarča tudi oddajniki.«

»Zaradi grožnje je bil okoliš okoli RTV-ja zelo zaščiten, za barikado pa so služili avtomobili. Jaz sem se takrat, tako kot še danes, v službo vozila s kolesom in moje kolo je končalo kot del barikade. Neki večer, ko sem želela domov, tega nisem mogla storiti, saj je bilo moje kolo preoblikovano v neko strukturo. Ta dogodek res ni povezan z osamosvojitvijo, meni pa je zelo ostal v spominu.«

Mojci Dumančič, ki je bila dopisnica in je poročala s Primorske, je v spominu najbolj ostal pripetljaj z enega od nočnih vračanj domov s terena. »Ker so bili mejni prehodi še zasedeni z jugovojsko in ceste blokirane, sem morala domov po stranskih obvoznih cestah. Po telefonu so me vodili pripadniki slovenske policije. Toda očitno navodil nisem dobro razumela in sem zašla ter se znašla pred tanki jugovojske na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba.

Spomnim se, da sem takrat, ko sem se zavedla, v kakšni godlji sem, avto obrnila v vožnji z ročno zavoro, gume so cvilile, toda uspelo mi je odbrzeti s prizorišča še preden bi kdorkoli posegel ... Sicer pa so bili dogodki na našem območju bolj kot ne žalostni, tako da anekdot ni ...«

Zvezdan Martič se takole spominja svojega prispevka za TV Dnevnik:«Vojašnica na Vrhniki je bila obkoljena in vojakom je primanjkovalo hrane. Snemalna ekipa je ostala pri barikadi iz avtobusov, jaz pa sem s prenosnim mikrofonom skušal priti do kasarne in morebitnih informacij. Naenkrat so iz grmovja stopili vojaki in uperili vame puške. Na misel mi je prišel samo en stavek, ki je bil tudi posnet in objavljen v Dnevniku: Zdravo momci, dali ste gladni?«

Več o delu novinarjev, ki so na RTV Slovenija poročali pred 15 leti, si lahko preberete v članku Slovenija je najprej bila medijsko vojno.

A. J.