Naloga Katje Pegan, scenaristke in režiserke slovesnosti ob 15. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije, je torej vzbuditi spomin na prvo slovesnost, na kateri smo zapeli slovensko državno himno; prvo, na kateri smo lahko spremljali mimohod slovenske častne čete.
Prvo slovesnost so naredili tudi gledalci
Morda bi kateri gledališki ustvarjalec idejo, poustvariti prvo slovesnost, razumel kot krnitev možnosti za svobodno ustvarjanje, Katja Pegan pa o predlogu pravi: "S tem, ko sem sprejela povabilo, sem sprejela tudi želeni koncept prireditve. Zdi se mi smiseln. Razumem ga izključno kot povezovalni trenutek vseh državljanov, da skozi spomin na prelomni čas obudimo radost in ponos, ki sta ljudi prevevala takrat." Kdor koli se je tedaj znašel na Trgu republike ve, da si prve proslave nismo zapomnili zaradi domiselnega programa, pač pa predvsem zaradi izjemnega zgodovinskega trenutka, v katerem se je proslava zgodila. Zavedanje, da smo dobili svojo državo, je v Slovencih vzbudilo močna čustva, ki so se ob pogledu na nove državne atribute in na množico, ki se je zbrala v središču Ljubljane, le še stopnjevala. Slovesnost so tako tedaj "naredili čisto vsi, ki so bili tam prisotni.Trg je preveval močen emocionalni naboj," pravi Katja Pegan, za katero je bilo torej eno izmed vodil pri snovanju proslave ravno iskanje sredstev, ki bi uspela v prisotnih ponovno izzvati močna čustva.
Pesem naj zbudi čustva
Prva posebnost letošnje državne slovesnosti bo množičnost. Poleg Simfoničnega orkestra RTV Slovenija se bo na ploščadi pred stavbo slovenskega parlamenta zvrstilo še 250 nastopajočih. Veliko število nastopajočih naj bi ljudem sporočilo, da je dan državnosti pravzaprav rojstni dan države in tako praznik prav vseh državljanov. Drugi prepoznavni znak dogodka, ki naj bi poleg prisotnosti množice tudi pripomogel h generiranju velikega emocionalnega trenutka, pa je velika vloga glasbe v prireditvi. Kot pravi Peganova, je pesem verjetno najbolj neposredno sredstvo za nagovarjanje čustev. Da bi se ta še prej 'zbudila', pa je Peganova skupaj s Patrikom Greblom, avtorjem glasbenih aranžmajev in dirigentom na prireditvi, "izbrala pesmi, ki govorijo o človekovih čustvih, torej o čustvih, zaradi katerih se ljudje združujemo, razmnožujemo, ljubimo, borimo in ustvarjamo svoje države."
Slišali bomo pesmi, ki jih vsi poznamo, a aranžma bo nekoliko drugačen in zapeli jih ne bodo pevci, ki so pesmi izvajali v izvirniku. "S tem ko pesmi pojejo drugi izvajalci, in ne tisti, ki so jih peli v izvirniku, in s tem ko so prirejene še za zbor in simfonični orkester, dobijo novo vrednost. Mislim, da imajo pesmi svoja življenja in poti in da nas bodo v našem kontekstu razveseljevale," pravi Peganova, ki kot enega izmed načinov za doseganje čustvenosti dogodka omeni tudi mogočnost izvedbe. Glasbo bo namreč izvajal simfonični orkester RTV Slovenija, nastopili pa bodo tudi trije pevski zbori: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Mešani mladinski pevski zbor Veter in Otroški pevski zbor CiciDo Glasbene šole Zagorje.
Državo vodimo vsi
Čeprav je proslava 15 let slovenske države spomin na dogodek, ki je pravzaprav ustoličil slovensko državo, pa želi Katja Pegan pogled Slovencev usmeriti v prihodnost, zato je v scenarij enega izmed filmov vključila nekaj prav posebnih nastopajočih: "O prihodnosti nam govorijo petnajstletniki, ki smo jih posneli po vseh koncih Slovenije. Ne glede na to, da ti otroci rastejo v različnih okoljih, so povedali večinoma iste stvari. Zelo sem vesela, ker sem v njih videla željo po ustvarjanju, delu in svobodi. Povedali so, kako si predstavljajo svojo prihodnost, česa se bojijo, kaj je za njih prijazna država." Bi te izjave lahko torej razumeli tudi kot vodilo državnikom, saj povedo, kakšno državo si želijo mladi? "Te izjave so lahko vodilo nam vsem. Mislim, da mi vsi vodimo ta svet Vsak po svojem strahu in pogumu. Vsak po svojih močeh in pameti. Tudi državniki niso izvzeti."
Trojica znova na delu
Vizije otrok bodo prikazane v tretjem izmed treh kratkih filmov, ki bodo predvajani na Trgu republike in ki jih je Katja Pegan ustvarila skupaj s Samom Milavcem. Slednji pripravlja tudi prenos prireditve. Prvi film prinaša dokumentarne posnetke prelomnih časov in prve slovesnosti, drugi pa prikazuje prepoznavnost Slovenije predvsem skozi zmage slovenskih športnikov. S sodelovanjem Sama Milavca in Patrika Grebla je bila tako ponovno povezana skupina, ki je lani septembra v portoroškem avditoriju pripravila prvo uradno slovesnost Vrnitev Primorske k matični domovini. Katja Pegan pravi, da je verjetno tudi ta slovesnost prispevala k povabilu k sodelovanju pri osrednji državni slovesnosti.
Tudi visokoprofilirana umetnost je del države
Kulturni program ob dnevu državnosti je vsako leto na udaru tako kritikov kot tudi laične javnosti. V prejšnjih letih smo pogosto zasledili pripombe, da je program preveč monumentalen, akademski in tog. Preveč odmaknjen od ljudi. Katja Pegan takšnim programskim zasnovam ne nasprotuje: "Zdi se mi, da je tudi visoko profilirani umetniški izraz ogledalo našega življenja in je pomemben odraz duha te države. Mislim, da so bile nekatere predstave sijajne." Sama želi 24. junija ustvariti predvsem dobro vzdušje: "Verjamem, da se morajo na takšnih prireditvah ljudje dobro počutiti. Nekoč, na akademiji, smo verjeli – tudi jaz –, da ti gledališka predstava lahko spremeni življenje. Skozi leta sem ugotovila, da so to prevelika pričakovanja in da gledališka predstava lahko spremeni le večer. Lahko te spravi v dobro ali slabo voljo. Lahko si vesel, ker zadovoljuje tvoje intelektualne in estetske standarde in nekaj časa si povezan z ljudmi, ki to doživljajo tako kot ti. Gre za povezanost. In zdi se mi, da je tako tudi s proslavo. Seveda si želim, da bi bilo ob njej zadovoljnih čim več ljudi. Državna proslava je rojstni dan države in sama si ne predstavljam praznovanja rojstnega dne brez radosti in upanja."
Kako uskladiti protokol in umetnost
Peganova, ki se je v pripravljanju proslav urila tudi z režijo občinskih slovesnosti v Kopru in Novi Gorici, je kot enega izmed izzivov, s katerim se mora spopasti režiser državne slovesnosti, navedla tudi upoštevanje protokola: "Nemogoče je narediti stvari, ki ne upoštevajo protokola in njegovih zahtev. Protokol ni moje področje, sem pa brez težav sodelovala tako z državnim kot z vojaškim protokolom, ki so imeli ob tej priložnosti nemalo dela. Že sama postavitev dveh častnih čet zahteva ogromno vedenja in izkušenj." Pa ne le število vojakov, tudi število nastopajočih, bi se lahko hitro spremenilo v problem. Prizorišče namreč ne more 'prenesti' neomejene množice ljudi. "Prizorišče proslave je nad podhodom Maximarketa, tako da so morali statiki izračunati kakšno podkonstrukcijo bodo naredili, da bo varnost zagotovljena."
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje