Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med 13. in 15. februarjem 1945 so britanske in ameriške zračne sile silovito bombardirale Dresden. V štirih napadih so bombniki odvrgli več kot 3900 ton bomb, umrlo je okoli 25.000 ljudi, večina žrtev je bila žensk, otrok in starejših.
Pred 80 leti se je vojna bližala koncu in treba je bilo sprejeti vrsto odločitev za povojni svet. Voditelji treh najmočnejših držav so na srečanju v Jalti vsak s svojo agendo sprejemali kompromise in tajne dogovore, ki so zaznamovali svet.
Matjaž Špat je tisti človek, ki z organizacijo vsakoletnega srečanja internirank, izgnank in ukradenih otrok v Portorožu, ohranja spomin na trpljenje v nacističnih taboriščih.
Februarja 1944 so nacisti požgali vas Branik in v taborišča odpeljali 529 vaščanov. Sedem družin je pred izgonom rešil voznik tovornjaka. Na srečnem tovornjaku je bil tudi Jože Jogan. Klara Mihelj pa te sreče ni imela.
Jožica Jug je štela rosna tri leta, ko so njo in brata nacisti nasilno odtrgali od matere in ju poslali v taborišče v Nemčiji. Bilo je avgusta 1942 v Celju.
Pred 80 leti so se dokončno odprla z bodečo žico obdana vrata v največje in najzloglasnejše koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in razkrila nepredstavljive zločine. Za njimi je za vedno ostalo več kot 1,1 milijona ljudi, tudi 1300 Slovencev.
Tončka Senčar je upokojena učiteljica, prostovoljka, častna občanka občine Piran in izjemna pripovedovalka. Pripoveduje tudi o tistih temnih letih druge svetovne vojne, ki jih je z družino preživela v izgnanstvu.
Mira Lipičar se je pri rosnih šestnajstih letih poslovila od mladosti, družine in svobode. Nekega dne so ponjo prišli nemški vojaki in jo, ker je raznašala časopis Osvobodilne fronte, odpeljali v zapor.
Čeprav se zdi, da so o dogajanju med 2. svetovno vojno napisane že številne knjige, se nam še vedno odkrivajo manj poznana poglavja. Takšno je tudi o taborišču za vojne ujetnike v Mariboru, kjer sta sočasno potekali dve zelo različni zgodbi.
Pred 80 leti je nad obalami Normandije potekala največja kopenska, pomorska in letalska operacija - izkrcanje na tisoče zavezniških vojakov, da bi prevesili tehtnico vojne na svojo stran. To je bil dogodek, ki so ga okupirana ozemlja močno pričakovala.
Po drugi svetovni vojni smo verjeli, da se takšne grozote ne bodo več ponovile, se strinjajo stanovalci Doma starejših Fužine, še zadnja generacija, ki je to vojno doživela in z njo izgubila brezskrbno otroštvo. A žal se strahote dogajajo tudi danes.
Ta mesec mineva 80 let, odkar se je v Črnomlju zbrala pisana druščina na zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in se je začel dogajati pomemben del nacionalne zgodovine.
Na prvi oktobrski dan je minilo 80 let, odkar je sredi druge svetovne vojne v dvorani nekdanjega Sokolskega doma v Kočevju tri noči zapored v popolni tajnosti zasedalo več kot 600 odposlancev z vseh koncev Slovenije.
Spomini na obdobje nacistične okupacije med drugo svetovno vojno v dandanes priljubljenem turističnem kraju vztrajno bledijo in tonejo proti večni pozabi. Kaj so v toplicah Rogaške Slatine počeli nacisti?
"Ta miselnost, da je treba čakati, da te bo nekdo osvobodil, pomeni, da bo tudi počel s tabo, kar bo hotel. To je prelom, ki ga prinese četrta točka programa OF," je ob prazničnem dnevu upora dejal zgodovinar Božo Repe. Čakanja je bilo konec.
Neveljaven email naslov
