V pogovoru za Stuttgarter Nachrichten je pojasnil, da je za registracijo prebežnikov in obravnavo njihovih prošenj za azil v skladu z dublinskim sistemom, ki velja v EU-ju, načeloma odgovorna tista država članica unije, v katero prebežniki najprej pridejo. In to je trenutno največkrat Grčija, kar pomeni, da po dublinskem sistemu načeloma obstaja možnost vračanja prosilcev za azil iz Nemčije v Grčijo.

A težava je v tem, da so različna sodišča v preteklosti odločila, da obravnava beguncev v Grčiji ni primerna in da so tam kršene njihove človekove pravice, zato vračanje ljudi tja ni mogoče. Podobne sodne odločitve so bile sprejete tudi glede Madžarske, je nadaljeval de Maiziere in ob tem dodal, da so pri Hrvaški in Sloveniji razmere drugačna, saj tovrstnih ovir ni. Zato je treba po njegovih besedah dejansko preveriti, ali bi lahko Nemčija povečala vračanje prosilcev za azil v ti dve državi.

Minister je sicer v pogovoru večkrat posvaril, da obstajajo meje, do katerih Nemčija še lahko gre pri sprejemu beguncev, saj jih v državo že nekaj časa prihaja na tisoče vsak dan. Kot je opozoril, je treba zato poiskati druge rešitve na ravni EU-ja.

V Nemčiji do konca leta 1,5 milijona prebežnikov
Nemške oblasti pričakujejo, da bodo do konca letošnjega leta sprejele 1,5 milijona prebežnikov, in ne 800.000 tisoč, kot so bile prvotne ocene. Oblasti so v skrbeh, da ne bodo kos tolikšnemu pritisku.

"Pritisk prebežnikov se bo krepil. Pričakujemo, da bo v zadnjem četrtletju meje nezakonito prestopilo od sedem do 10.000 ljudi dnevno," je citiral poročilo nemških oblasti Bild. Te so v skrbeh, da "ne bodo kos tolikšnemu pritisku", saj imajo že zdaj težave z zagotovitvijo zadostnega števila bivakov in sanitarnih nastanitev.

"Tako visoko število prosilcev za azil lahko predstavlja veliko breme za posamezne države in mestne občine," navaja v ponedeljek objavljeno poročilo nemških oblasti, ki jih skrbi, da bodo tisti, ki bodo dobili odobren status prosilca za azil, v Nemčijo pripeljali tudi svoje družine. "Glede na strukturo družin na Bližnjem vzhodu bi to pomenilo, da bo vsak posameznik, ki bo zaprosil za azil, v povprečju s seboj pripeljal od štiri do osem družinskih članov," navaja poročilo nemški Bild. Na to je za MMC v članku Kakšne bodo ekonomske posledice begunske krize? opozoril tudi predstojnik katedre za ameriške, nemške in svetovne študije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) Bogomil Ferfila.

Samo septembra je prišlo v Nemčijo 200.000 prebežnikov - toliko jih je prišlo v državo lani v celotnem letu. "Ukvarjamo se s tem, da nam stvari glede nastanitvenih razmer ne bodo ušle izpod nadzora," je pred dvema dnema priznal vodja zvezne nemške policije Rainer Wendt. "Glede na dozdajšnje izkušnje lahko povem, da se - na žalost - med različnimi etičnimi skupinami dnevno pojavlja nasilje." Nemška policija je prejšnji torek aretirala 15 prosilcev za azil v vzhodnonemški zvezni državi Turingija.

Na nasilje med prebežniki je pred dnevi opozoril tudi nemški notranji minister Thomas de Maiziere. Za javno televizijo ZDF je šel de Maiziere še dlje in izrazil kritike na račun, kot je dejal, manjšine beguncev, ki razgrajajo, se pritožujejo nad neograjenimi namestitvami ali zavračajo hrano, s katero jim postrežejo. "Do poletja so bili begunci hvaležni, da so tukaj. Zdaj imamo številne begunce, ki nekako mislijo, da si lahko dodelijo namestitev po lastni želji," je dejal. "Zapustijo kamp ali si naročijo taksi, nepričakovano imajo denar, da po Nemčiji prepotujejo več sto kilometrov. Ali stavkajo, ker jim ni všeč njihova namestitev. Ali se pritožujejo, ker jim ni všeč hrana. Ali razgrajajo v azilnih centrih." Kot je dodal, gre sicer za manjšino, a Nemčija vztraja, da begunci sprejmejo namestitev, ki jim jo določijo migracijske službe.

Padec podpore Angeli Merkel
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v soboto izjavil, da mora Evropa zaostriti priliv ljudi, ki prihajajo na evropsko celino. Nemški kanclerki Angeli Merkel, ki je še pred tedni prebežnikom širokogrudno sporočila, da so dobrodošli v Nemčiji, kjer bodo lepo sprejeti, se manjša priljubljenost med nemškimi volivci. V zadnjih štirih letih je celo na najnižji ravni.

Glede na javnomnenjsko raziskavo 51 odstotkov Nemcev zaradi množičnega prihoda prebežnikov občuti strah. Merklovi pa je podpora od prejšnjega meseca upadla za šest odstotnih točk in je zdaj pri 54 odstotkih, medtem ko je podpora glavnemu kritiku njene azilne politike, bavarskemu ministrskemu predsedniku Horstu Seehoferju, narasla za 11 odstotnih točk, na 39 odstotkov. Z vlado Merklove je zadovoljna manj kot polovica vprašanih.