Pri letnem pregledu črne kronike so tako v ospredju tragedije, ki bi jih z več strpnosti in previdnosti lahko preprečili. Policisti so obravnavali že 224 prometnih nesreč s smrtnim izidom, in to čeprav se zbiranje statistike še ni končalo. Poleg številnih smrti v hudih prometnih nesrečah pa se je javnost letos zgrozila tudi ob tragedijah na železniških tirih in grozovitih umorih, ki so vzbudili vrsto vprašanj o tem, kako varni smo.

Skoraj vsak dan smrt na cesti
Skoraj ni minil dan, da ne bi mediji poročali o smrti na slovenskih cestah. V začetku junija se je na križišču Topniške in Vilharjeve v Ljubljani zgodila huda prometna nesreča, v kateri so umrli štirje ljudje. Voznika avtomobila BMW 325 je v blagem levem ovinku začelo zanašati, zapeljal je na nasprotno stran vozišča, kjer je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil znamke BMW 523.

Bi jasnejše oznake preprečile smrt sedmih ljudi?
Konec avgusta se je na ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrlo sedem ljudi. Nesrečo je povzročil 27-letni voznik osebnega avtomobila znamke BMW z romunsko registrsko oznako, ki je vozil iz predora Strmec proti predoru Golovec. Med predoroma, kjer so se izvajala dela na cesti, je med tablami za usmerjanje prometa začel polkrožno obračati, tako da je zapeljal na nasprotno vozišče, po katerem je pravilno pripeljal audi s slovenskimi registrskimi oznakami. Ta je s prednjim delom vozila silovito trčil v bočni del vozila povzročitelja. Nesreča je povzročila vprašanja o ustreznosti prometnih oznak med vzdrževalnimi in gradbenimi deli na slovenskih cestah.

Šele smrt Cirkovcam prinesla zapornice
V Cirkovcah na Dravskem polju se je na nezavarovanem prehodu čez železniško progo zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala tri življenja. Nesreča se je zgodila, ker je avtomobil zapeljal na tire v trenutku, ko je po njih pripeljal tovorni vlak, ki kljub zaviranju ni mogel ustaviti. V trčenju so trije sopotniki, med njimi 4-letna deklica, umrli na kraju nesreče, voznik pa je nesrečo preživel. Nesreča je sprožila proteste javnosti in krajanov, ki so, organizirani v civilno iniciativo, zahtevali postavitev zapornic. Te naj bi bile postavljene že pred nesrečo, 4. avgusta, kar pa se ni zgodilo. Nesreča je pozneje odnesla prometnega ministra Janeza Božiča in Rajka Satlerja. Na prehodu v Cirkovcah je sicer v zadnjem letu, v treh prometnih nesrečah umrlo kar 5 ljudi, v zadnjih šestih letih pa že 11.

Otroka ostala brez družine
Javnost je pretresla tragedija, ki se je konec februarja zgodila v Zdenski vasi pri Grosupljem. 35-letnik prišel na obisk k nekdanji ženi in otrokoma, ki sta živela pri njej. Med nekdanjima zakoncema se je vnel prepir, moški je potegnil pištolo in ubil nekdanjo partnerko, njeno mamo in očeta in nato pa sodil še sebi. Dva mladoletna otroka sta tako ostala brez staršev, dedka in babice.

Silvo Plut si je sodil sam
Sodišče je zaradi umora Ljubice Ulčar na grozovit način in poskusa umora Mirka Ulčarja ter grdega ravnanja z njim na najvišjo mogočo zaporno kazen obsodilo Silva Pluta. Plutu so v odsotnosti sodili tudi na niškem sodišču v Srbiji in ga za grozovit umor 25-letne Jasmine Djošić obsodili na 40 let zapora. Silvo Plut si je sodil sam, aprila so ga našli mrtvega v njegovi celici. Obdukcija je pokazal, da je umrl zaradi zastoja srca, do katerega je prišlo zaradi prevelikega odmerka različnih zdravil. Plut je pustil poslovilno pismo.

Afera Global: Kako varni smo?
V javnosti še vedno odmeva smrt 20-letnega Gorazda Čemernika, ki je po udarcu, ki naj bi ga dobil od osebe, povezane z varnostno službo VIP, ki je bila najeta za varovanje Globala, umrl v UKC-ju. Med pokojnim in varnostnikom naj bi se vnel prepir, nato pa naj bi prejel tako silovit udarec po zatilju, da se je na mestu zgrudil in dan pozneje umrl. V znak protesta so državljani podpisovali žalno knjigo in prižigali sveče na prizorišču umora. Žalno knjigo je podpisalo skoraj 100.000 ljudi, javnost pa je zahtevala odvzem licence družbi za varovanje VIP. Vnela se je javna razprava o objektivni odgovornosti ministra za notranje zadeve Mateja. Afera se je preselila v parlament, kjer so se poslanci obtoževali v zvezi s tem, kdo je kriv, da zakon o zasebnem varovanju, na katerega je dal veto tudi državni svet, ni bil sprejet, in kakšna je vloga zbornice za zasebno varovanje.

Maribor pa je pretresel umor Gregorja Moma, ki so ga po prepiru zabodli z dolgim nožem.

Pacient zabodel zobozdravnico
O varnosti se je javnost spraševala tudi po smrti zobozdravnice, ki jo je sredi dneva, v ordinaciji na Kotnikovi do smrti zabodel pacient. Zobozdravniki in osebje so povedali, da so na težave z nasilnimi pacienti že dlje časa opozarjali odgovorne, ki pa niso ukrepali.

Milica Makoter oproščena vseh obtožb
Milico Makoter so po osem let trajajočem sodnem postopku oprostili napeljevanja k umoru moža Janka in svaka Jožeta ter bombnega napada na ljutomersko policijsko postajo.

Povzročitelj kalvarije Strojanovih obsojen
Sodišče v Ljubljani je odločilo, da je Roman Čmak kriv kaznivega dejanja povzročitve posebno hude telesne poškodbe in ogrožanja varnosti, in ga obsodilo na pet let in štiri mesece zapora. Čmak, ki je živel v romskem naselju v Dečji vasi, je bil obtožen, da je 22. oktobra leta 2006 pri Ambrusu s kolom hudo poškodoval Jožeta Šinkovca. Dogodek je pozneje sprožil spor med krajani Ambrusa in družino Strojan, ki se je končal s preselitvijo družine Strojan.

Zloraba otrok: Leto v znamenju sojenj župnikom
Zaradi smrti župnika Karla Jošta, ki so mu sodili zaradi suma storitve 16 primerov kaznivega dejanja zlorabe mladoletne osebe, je bilo sojenje prekinjeno. Jošt je skoraj 33 let služboval v Artičah, o njegovem početju pa so ves čas krožile govorice. Na glavni obravnavi so bile prisotne štiri domnevne žrtve spolne zlorabe, danes stare od 18 do 23 let, med domnevno zlorabo pa od 8 do 12 let. Ena izmed žrtev je izjavila, da jo je župnik zlorabil tudi v cerkvi med spovedjo, eno pa naj bi celo posilil. Jošt je bil skoraj leto dni v hišnem priporu v duhovniškem domu.

Policija je zaradi suma pedofilije februarja na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku privedla župnika z območja Ormoža. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za ormoškega župnika Albina Žnidariča, zoper njega pa je bila uvedena preiskava zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Policija je prejela tri ovadbe, ki se nanašajo na očitana kazniva dejanja.

Višje sodišče je razveljavilo sodbo župniku Franciju Frantarju, ki je bil obsojen spolnega napada na še ne 10 let staro deklico. Prisodili so mu tri leta in pet mesecev zaporne kazni, zaradi begosumnosti pa so mu kljub razveljavitvi podaljšali pripor. Duhovnik se je namreč sodišču nekajkrat opravičil zaradi zdravstvenih razlogov, nato pa izginil in več let bival v misijonu na Malaviju na jugu Afrike. Slovenske oblasti so ga ponovno priprle 19. oktobra 2006, ko se je vrnil v Slovenijo. Stališče do zlorab je objavila tudi slovenska Katoliška cerkev.

Casiraghija obsodili trikrat
Februarja je policijo poklicala 20-letnica, ki ji je uspelo pobegniti ugrabitelju, za katerega se je izkazalo, da je 38-letni Stephen Casiraghi. Ugrabitelja so januarja zaradi vzornega vedenja predčasno izpustili iz zapora, ki bi se mu sicer iztekel šele čez leto dni in tri mesece. Policija o njegovem izpustu ni bila obveščena. Casiraghi je bil pred tem že osemkrat obsojen za različna kazniva dejanja. Sojenje se je končalo septembra, ko je sodišče Casiraghiju izreklo kazen 20 let zapora. Obsodilo ga je tudi mariborsko sodišče, ki mu je zaradi odvzema prostosti 24-letni Mariborčanki prisodilo še 10 mesecev zapora. Decembra so ga na ljubljanskem sodišču zaradi poskusa napada na paznika obsodili še na leto in tri mesece zapora.

Okradeni Merkurjevi kupci
Med 13. in 19. februarjem so v Merkurjevi trgovini v Kranju zlorabili plačilne kartice, s katerimi so kupci plačevali prek POS-terminala. Storilci so podatke o plačilnih karticah kupcev v kranjskem Merkurju pridobili s posegom v POS-terminale. Pozneje so z njihovih računov na Nizozemskem dvigovali v povprečju 200 evrov na dan. Junija so mariborski kriminalisti prijeli več domnevnih storilcev, vsi so bili tuji državljani, ki naj bi na terminale nameščali t. i. skiming naprave, s katerimi so magnetne zapise na plačilnih karticah prepisovali na prazne. Samo z računov gorenjskih oškodovancev so tako ukradli 80.000 evrov.

Koprski župan ni kriv
Pred okrožno sodišče v Kopru je maja zaradi zlorabe položaja in pridobitve premoženjske koristi prvič stopil koprski župan Boris Popovič. Obtožnica mu je očitala, da je skupaj s sestro Lauro Ban in ženo Evo Popovič prek družinskega podjetja BPC in Food Party protipravno pridobil 188.600 evrov. Poleg tega so ga sumili tudi utaje davkov. Septembra so Popoviča oprostili vseh obtožb, sodba pa je zbudila pomisleke o delovanju slovenskega pravosodja, saj je predsednik koprskega sodišča Horvat prestopil med odvetnike in postal partner v odvetniški družbi, ki je branila Popoviča.

Šuštar se je vrnil domov
Sodišče je Borisa Šuštarja v njegovi odsotnosti obsodilo na šest let zapora. Obtožnica ga je bremenila prejemanja podkupnin. Kot predsednik komisije naj bi na javnih razpisih omogočil pridobitev nepovratnih sredstev nekaterim slovenskim podjetjem, ki so se bila pripravljena odreči delu subvencij, denar pa naj bi šel pozneje v njegov žep. Šuštar ni počakal na izid sodbe in je pobegnil v Kanado, ki pa ga je na zahtevo slovenskega pravosodja, konec oktobra izročila Sloveniji.

Gore terjale krvni davek
Konec januarja je 37-letni smučar, ki ni upošteval opozorilnih tabel in je na Kaninu na okoli 2.200 metrih nadmorske višine smučal zunaj označenih prog, padel v kraško brezno. Po štirih urah reševanja so ga hudo poškodovanega rešili gorski reševalci. Ekstremni smučar, ki je v eno kaninskih brezen padel v aprilu, pa žal ni imel sreče in je zaradi hudih poškodb umrl. Tudi on je smučal zunaj urejenih prog.

Tragedija se je konec aprila zgodila na Pohorju pri slapu Šumik, kjer sta v globino omahnila 21-letno dekle in 26-letni fant. Preiskovalci so ugotovili, da sta zapustila označeno pot in stopila na skalo, kjer jima je spodrsnilo in zgrmela sta 15 metrov globoko.

Aleksandra K. Kovač