Višje delovno in socialno sodišče je potrdilo sodbo nižjega sodišča, da je medicinska sestra iz piranskega zdravstvenega doma Jelka Jerančič upravičena do 50.000 evrov odškodnine, ker jo je februarja lani v piranskem zdravstvenem domu z nožem večkrat zabodel neprišteven moški. Foto: Pixabay
Višje delovno in socialno sodišče je potrdilo sodbo nižjega sodišča, da je medicinska sestra iz piranskega zdravstvenega doma Jelka Jerančič upravičena do 50.000 evrov odškodnine, ker jo je februarja lani v piranskem zdravstvenem domu z nožem večkrat zabodel neprišteven moški. Foto: Pixabay

Po poročanju Dela tožnici pripada 10.000 evrov odškodnine za pretrpljene fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, prav toliko za strah, 25.000 evrov za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in 5000 evrov za skaženost.

Dolgoletni zasvojenec s prepovedanimi drogami, ki je bil v kazenskem postopku spoznan za neprištevnega in so mu izrekli ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, je v zdravstveni dom prišel z namenom, da bi obiskal organizacijo Projekt Človek v prostorih centra za zdravljenje odvisnikov.

Zašel je v tretje nadstropje, tam je najprej ukradel jakno in obstal v čakalnici med petimi naročenimi bolniki. Ko ga je medicinska sestra vprašala, koga išče, je odgovoril, da svojo mater. Pojasnila mu je, da je tam ni. Napotila ga je v splošno ambulanto, kjer naj bi takrat delala žena psihiatra, ki mu je napadalec že pred tem napovedal maščevanje, ker je zanj odredil hospitalizacijo.

Kasneje se je vrnil, vstopil v ambulanto in Jerančičevo, ki je bila ravno z bolnico, vprašal, ali je ona ta zdravnica, in jo, še preden mu je odgovorila, začel zabadati z nožem. Skupaj je dobila kar 22 vbodov po glavi in obrazu, levem očesu, obeh nadlahteh, dlaneh in zapestjih, saj se je poskušala braniti.

Slabi varnostni mehanizmi
Višji sodniki so pritrdili sodnikom na prvi stopnji, da v piranskem zdravstvenem domu razen kljuke v obliki bunke, pri kateri vrat ambulante brez ključa od zunaj ni mogoče odpreti, niso imeli uvedenih drugih mehanizmov za zagotavljanje osebne varnosti zaposlenih. Ti tudi niso dobili navodil, kako ravnati v takšnih primerih.

Medicinski sestri med napadom ni priskočil na pomoč nihče od zaposlenih, v ordinaciji tudi ni bilo tipke za alarm. Po prepričanju sodišča se je vodstvo zdravstvenega doma zavedalo nevarnosti, da se tam zaradi odvisnikov lahko zgodi incident, in bi že zato moralo zagotoviti ustrezne preventivne ukrepe.

Zdravstveni dom Piran in zavarovalnica AS, pri kateri je zdravstvena ustanova zavarovana, sta sicer zavračali tožbeni zahtevek. Delodajalec je zanikal, da bi podcenjeval povečano tveganje za nasilje, zavarovalnica pa je med drugim menila, da dejanje napadalca "ni bilo objektivno predvidljivo".