Minister za pravosodje Aleš Zalar je potrdil, da je nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Boris Šuštar pogojno izpuščen. Šuštar je prestajal zaporno kazen petih let in pol v koprskem zaporu zaradi zlorabe položaja, pred tem pa dve leti zaradi jemanja podkupnine.

Zalar: S tem nimam nič
Minister je informacijo razkril na vprašanje dveh SDS-ovih poslancev Rudolfa Petana in Vinka Gorenaka na izredni seji državnega zbora o pravosodju. Zalar je potrdil, da je Šuštar pogojno izpuščen, odločno pa je zanikal insinuacije, da naj bi on kar koli posredoval pri tem.

Komisija: Izpolnjeval je pogoje
Za to je pristojna posebna tričlanska komisija za pogojne odpuste, ki ministru o tem ne poroča in je pri odločanju samostojna, je pojasnil. Sestava komisije: Predsednik je bil predstavnik pravosodnega ministrstva, člana pa en vrhovni oz. višji sodnik in en vrhovni ali višji državni tožilec. Komisijo je za izpust prosil sam obsojenec, ki je tudi izpolnjeval pogoje, so pojasnili na pravosodnem ministrstvu.

Poslanec SLS-a Ivan Grill je k temu dodal, da je zapor Koper pripravil poročilo, v katerem je odsvetoval Šuštarjev pogojni odpust. "Vendar je komisija, ki jo imenujete vi in vam je neposredno podrejena, odločila drugače," je odvrnil Zalarju. Ob tem je Grill izpostavil, da je Šuštar po njegovih informacijah nekdanji član LDS-a.

Dvakrat obsojen, pobegnil v Kanado
Znano je, da so kriminalisti leta 2000 Šuštarja prijeli v Murglah, ko je prejel 70.000 nemških mark podkupnine, čemur je leta 2004 sledila pravnomočna obsodba s kaznijo dveh let zapora - med prestajanjem slednje kazni je bil prvič pogojno odpuščen. Kmalu zatem je pobegnil v Kanado, za njim pa je bila razpisana mednarodna tiralica. Nekajmesečnemu priporu v Kanadi je sledila izročitev Sloveniji.

Še dodaten čas za zapahi je sodišče dosodilo leta 2008 zaradi zlorabe uradnega položaja. Tudi tokrat je šel pogojno na prostost, po poročanju TV Dnevnika je bil glavni razlog prestane dve tretjini zaporne kazni.

Od države zahteval odškodnino
Še letos pa je tožil državo za okoli 800.000 evrov odškodnine. To naj bi mu pravosodni organi sicer povzročili v nekaterih drugih postopkih, v katerih pa ni bil pravnomočno obsojen, z osemletno zamrznitvijo bančnih računov. Tožbo je sodišče zavrnilo.