Nekdanjemu vodstvu na čelu z Andrejem Lovšinom Intereuropa očita oškodovanje družbe z domnevno spornimi vlaganji v Rusijo in Ukrajino. Obtoženci krivdo zavračajo.

Intereuropa je tožbo zoper Lovšina in preostala dva člana uprave, Lovšinovega namestnika Zvezdana Markežiča in delavsko direktorico Ondino Jonke, vložila že januarja 2010. Posebna revizija, opravljena junija 2009, je namreč pokazala na nepravilnosti v zvezi z gradnjo logističnega centra Čehov v Rusiji. Intereuropa naj bi naložbo preplačala. Nakup zemljišč in gradnja sta glede na podatke posebne revizije Intereuropo stala okrog 140 milijonov evrov.

Zagovornik Intereurope Miha Kozinc je dejal, da je bila družba oškodovana tako pri izboru izvajalca projektne dokumentacije kot pozneje pri izboru izvajalca del pri Moskvi. Posel je sicer dobilo podjetje Riko.

Nenavadnosti in "sumljive okoliščine"
Nenavadno je že to, da je pri izboru izvajalca dokumentacije sodeloval sam Lovšin, poleg tega pa niso bila razvidna merila za izbor ponudnika. Tudi izbrani izvajalec v primeru moskovskega projekta ni bil najugodnejši, prav tako cena je odstopala od obsega in vrednosti del, navedenih v projektu.

Kozinc je opozoril na še eno, kot je dejal, sumljivo okoliščino. Ko so si člani uprave in nadzornega sveta leta 2007 prišli ogledat gradbišče, so dela na njem že potekala, čeprav izvajalec še ni bil izbran.

Po mnenju tožnika sta za škodljivo ravnanje poleg Lovšina sokriva tudi Markežič in Jonkejeva. Ta, opozarja tožnik, nista opravila svoje dolžnosti in preprečila Lovšinu, da bi takšne posle izpeljal.

Lovšin: Ruski projekt je bil dober
Lovšin, ki krivdo zavrača, je po koncu obravnave medijem zatrdil, da je bil ruski projekt dober in da pri njem ni nastala škoda. To bodo v postopku tudi dokazali s cenitvami, je zatrdil. Posel pa je bil tudi zakonit, kar bodo po Lovšinovih besedah dokazali s pravnim mnenjem.

Tožba je brezpredmetna, meni Lovšin. Predlagal je, da se tožba umakne, saj nima tolikšnih finančnih sredstev, da bi jo "pokril". Na vprašanje, na koga in zakaj je prepisal svoje premoženje, je dgovoril, da gre za njegovo zasebno odločitev, da pa je to naredil "pred vsemi temi postopki".

Zagovornik Markežiča Konrad Plauštajner in zagovornica Jonkejeve Darinka Pavlica pa sta zatrdila, da sta njuna varovanca kot člana uprave svoje odločitve sprejemala na podlagi poročil strokovnih služb in zunanjih sodelavcev, po katerih navedeni posli niso bili sporni.

Opozorila, da je stanje sporno
Tožnik je poleg zaslišanja celotnega tedanjega nadzornega sveta med drugimi predlagal zaslišanje prvega moža Rika Janeza Škrabca, direktorja družbe Intereuropa East Esada Aletija ter tudi zaslišanje Alena Bubniča, ki je bil lani sicer zaslišan v okviru kazenskega postopka na koprskem sodišču.

Bubnič je po Kozinčevih informacijah Lovšinu februarja 2007 poslal dve sporočili elektronske pošte, da sta odvetnika hčerinske družbe Intereuropa East odsvetovala nakup zemljišč v Rusiji, saj da je stanje sporno in da v primeru sklenitve pogodbe ne bosta več sodelovala z Intereuropo. Bubnič na ta opozorila od Lovšina ni dobil odgovora, pač pa zgolj pooblastilo za sklenitev pogodbe, je še navedel Kozinc.

Lovšin je glede tega po koncu obravnave pojasnil, da so za posel, za katerega je bil na koncu izbran Riko, poslali poizvedbo na različna podjetja ter dobili štiri povratne informacije, od teh pa je bil Riko najboljši. Zatrdil je tudi, da so tedaj že imeli pogodbo z drugim pravnim strokovnjakom, ki je zagotovil, da gre za zakonit posel.