Slikar Jure Cekuta, ki je bil pravnomočno obsojen v primeru Patria 2, vztraja, da je žrtveno jagnje, zato bo izkoristil vsa pravna sredstva, da bo dokazal svojo nedolžnost, ne izključuje niti pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Cekuta, ki je bil v zadevi Patria 2 obsojen na štiri leta in štiri mesece zaporne kazni, je na novinarski konferenci opozoril na "eklatanten primer kršenja človekovih pravic v ponovnem sojenju na drugi stopnji". Kot navaja, je bil konec novembra 2016 zaradi infarkta hospitaliziran, le dan po njegovem odpustu iz bolnišnice pa je sodišče izvedlo glavno obravnavo, ki ji ni mogel slediti.

"Od vseh možnih obtožb in procesov sva na koncu bili v Sloveniji obsojeni le dve, za javno življenje nepomembni osebi - uslužbenec ministrstva za obrambo in slikar. Drugo sojenje v isti aferi je zastaralo, na Finskem pa so bili tisti, ki bi naj podkupovali v Sloveniji, oproščeni že na prvi stopnji," je opozoril tudi v sporočilu za javnost.

Cekuta pričakuje, da bo zadeva Patria 2 zastarala, tako kot je pred časom zastarala Patria 1.

Zastaranje je najslabši mogoči izid
O zastaranju osnovnega primera Patria je pred kratkim v Pravni praksi sicer pisala vrhovna sodnica Barbara Zobec, ki je bila predsednica senata, ko je vrhovno sodišče pred kratkim zavrnilo zahtevo predsednika SDS-a Janeza Janše za varstvo zakonitosti. Janša je zahtevo vložil zaradi odločitve ljubljanskega okrajnega sodišča o zavrženju zadeve Patria zaradi zastaranja. Tako je vrhovno sodišče potrdilo odločitev okrajnega o zastaranju zadeve.

Zobčeva meni, da je bila takšna odločitev vrhovnega sodišča napačna, in obžaluje, da je vrhovno sodišče odstopilo "od utrjenih in enotnih stališč pravne literature in ustaljene sodne prakse, ki priznava obdolžencu pravni interes za izpodbijanje zavrnilnih in oprostilnih sodb". Kot je opozorila, je oprostilna odločitev ugodnejša od zavrnilne, in to ne glede na to, da domnevo nedolžnosti zagotavljata obe odločitvi.

Da je zastaranje najslabši mogoči izid za vsak sodni postopek - za obdolženca, za organe odkrivanja in pregona, za sodišče, za državo in javnost, predvsem pa za zaupanje v pravno državo, pa je že večkrat poudaril minister za pravosodje Goran Klemenčič.