Sodba, ki pa je v enem delu tudi oprostilna, še ni pravnomočna. Obe strani sta napovedali pritožbe, obtoženih pa na izreku sodbe ni bilo. Specializirana državna tožilka Mojca Petan Žura je Ročniku in Veršičevi očitala, da sta leta 2007 vse nepremičnine Klasja prepisala na svoje zasebno podjetje Millcom Skupina, ki sta ga ustanovila prav s tem namenom. Uradno sta sicer plačala 11,5 milijona evrov, ki jih je Millcom dobil s posojilom, a je kupnina kot avans najemnine dobesedno v nekaj minutah romala nazaj Millcom Skupini.

O tem nihče ne bi vedel ničesar, če ne bi takratni prvi nadzornici Ireni Stanki Čurin čez pet let neznanci na mizo nastavili izpiska nenavadnega nakazila. Vse dotlej je bila prepričana, da je kupnina ostala Klasju. Ročnika je kazensko ovadila, sledile so kriminalistične preiskave in sojenje.

Veršičeva in Ročnik sta trdila, da nista storila kaznivega dejanja in da sta s prepisom nepremičnin Klasje pravzaprav reševala. Zatrjevala sta, da so denacionalizacijski upravičenci takrat zahtevali preveč in bi s tem Klasje spravili v likvidnostne težave. In še, da sta prav zato nepremičnine leta 2013 Klasju tudi vrnila.

Tožilka je izpostavila, da iz nobenega dokumenta ni razvidno, da sta lastnika Millcom Skupine to namero res imela. Kot je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica Ingrid Lešnik, je obtoženima krivda dokazana, ker je sodišče verjelo ne le dokazom, ampak tudi pričanju Irene Stanke Čurin, čeprav je obramba izpodbijala njeno pričanje.

Čurinovi kot predsednici nadzornega sveta Klasja po ugotovitvah sodišča ob predstavitvi posla na nadzornem svetu ni bilo predstavljeno, da bo plačilo kupnine šlo takoj nazaj kupcu kot avans desetletne najemnine. "Ročnik kot član nadzornega sveta je to zamolčal, prav tako Veršičeva kot direktorica ni opravila svoje dolžnosti. Obema je šlo za to, da bi Millcom Skupini pridobila premoženjsko korist in da bi Ročnik lahko brez omejitev razpolagal s premoženjem," je dejala sodnica.

Millcom Skupina je s tem po navedbah sodnice pridobila veliko premoženjsko korist, v vrednosti 9,6 milijona evrov, kolikor je bilo vredno premoženje, ne pa tudi v vrednosti zneska davka.

Oškodovanje Klasja pa izhaja iz dejstva, da je Ročnik eno od nepremičnin že kmalu po nakupu prodal, kar pomeni, da je s premoženjem razpolagal. Glede tega oškodovanja je tako sodnica družbo Klasje v stečaju napotila na pravdo. Klasje je v stečaju od aprila 2015. Pri določitvi višine kazni je sodnica med drugim upoštevala, da sta oba nekaznovana in da sta vrnila premoženje, še preden se je začel ta kazenski postopek, je še pojasnila Lešnikova. Za Ročnika je sicer tožilka zahtevala štiri leta in dva meseca zapora, za Veršičevo pa dve leti in osem mesecev zapora.

Glede dela oprostilne sodbe zoper Ročnika in Veršičevo, ki se nanaša na plačevanje fiktivnih računov, pa bo tožilka, kot je dejala v izjavi za medije, o pritožbi še razmislila. Sodnica je obtoženima naložila tudi plačilo dela stroškov pravdnega postopka. "Danes je bila izrečena zakonita in pravična sodba. Sodišče je v večjem delu sledilo tožilstvu," pa je po izreku dejala tožilka, ki sicer meni, da je izrečena kazenska sankcija prenizka in se bo glede tega pritožila.

"Glede na vse argumente to ni vesel dan za slovensko pravosodje. To je samo to, kar zahteva slovenska javnost, kar zahtevate mediji, pač sodniki na žalost temu sledijo," je obsodilno sodbo pospremil Ročnikov odvetnik Stanislav Rozenstein, ki je napovedal pritožbo, saj meni, da so bili dokazi v celoti za oprostilno sodbo. Meni, da bi sodišče moralo soditi Ireni Stanki Čurin. O ovadbi zoper njo bo še razmislil.