Gre za primer Stanislava Stagoja, ki je na različnih upravnih enotah pridobil ponarejene osebne dokumente. Junija 2017 je na slovenjebistriški upravni enoti zahteval izdajo nove osebne izkaznice, češ da staro pogreša, pri čemer je ob svoji fotografiji dal podatke tretje osebe, poročata časopisa Delo in Slovenske novice.

Upravna enota mu je osebno izkaznico izdala, čeprav se je njegova fotografija razlikovala od tiste iz osrednjega registra prebivalstva, drugačen pa naj bi bil tudi Stagojev podpis.

Stagoj si je na podlagi tako ponarejenega dokumenta pri kreditodajalcu avgusta 2017 izposodil 15.500 evrov, vrnil pa jih je le 250. Zato se je posojilodajalec odločil, da toži Republiko Slovenijo, ki je osebno izkaznico s Stagojevo fotografijo in podatki tretje osebe izdala na upravni enoti.

Ta primer je sprožil tudi opozorilo notranjega ministrstva vsem upravnim enotam, v katerih so se dogajale Stagojeve manipulacije. Policisti so sicer ugotovili, da referenti niso namerno izdajali ponarejenih dokumentov, da pa se je nedosledno izvajala identifikacija osebe ob preklicu in izdaji identifikacijskih dokumentov.

Okrajno sodišče v Ljubljani je nato presodilo, da mora država kreditodajalcu plačati 15.250 evrov z zakonskimi obrestmi od februarja 2018, saj da država odgovarja za ravnanje njenih organov, ki so malomarno opravljali svoje funkcije. Nato pa se je na sodbo pritožila država, konec lanskega leta pa je višje sodišče odločilo, da država ne odgovarja za škodo, ki je nastala tožniku.