Zagovornik Tovšakove Boris Kanduti je dejal, da je Tovšakova krivdo priznala zaradi slabega zdravstvenega stanja in zato, ker želi zmanjšati medijski pritisk nase in svojo družino.

Namesto nadaljevanja sojenja v sredo bo narok, na katerem bo izrečena kazen za Tovšakovo, ki je sicer v priporu zaradi drugega kaznivega dejanja. Okrožni državni tožilec Stanislav Pintar naj bi predlagal dveletno zaporno kazen.

Tožilec Tovšakovi in Branki Gabriel, ki na predobravnavnem naroku julija lani nista priznali krivde, očita neupravičeno uporabo in prilastitev sredstev iz Vegradove blagajne vzajemne pomoči v znesku okoli 220.000 evrov.

Gabrielova, ki krivde na priznava, je na eni izmed obravnav povedala, da je bila Tovšakova glavna direktorica v pravem pomenu besede, z Vegradovega računa pa se niti cent ni nakazal brez njene vednosti. Za Gabrielovo je bila Tovšakova garač in je tudi od drugih zahtevala, da veliko delajo. Dejala je še, da kot direktorica ni imela nobenih pooblastil in je morala za vsako zadevo pridobiti dovoljenje Tovšakove.

Obtožnica Tovšakovo in Gabrielovo bremeni, da sta podrejeni delavki Majdi Volk naročili, naj iz blagajne vzajemne pomoči nekaj več kot 400.000 evrov nakaže na transakcijske račune družb Vegrad, Vegrad Projektivni biro in Vegrad Inde. Del teh sredstev, ki so bila namenjena družinam dveh umrlih delavcev, naj bi Tovšakova in Gabrielova vrnili v blagajno vzajemne pomoči, tako naj bi delavce in podjetniški sindikat dejansko oškodovali za okoli 220.000 evrov.

V Vegradu so imeli likvidnostne komisije
Sodišče je zaslišalo tudi šest prič iz finančnega sektorja nekdanjega Vegrada, med drugim tudi podrejeno delavko Majdo Volk, ki je povedala, da so bili Vegradovi računi blokirani od februarja 2010. Volkova je pojasnila tudi, da se je denar iz blagajne vzajemne pomoči začel prenašati na druge račune hčerinskih družb takrat, ko ni bilo več prilivov na Vegradove račune.

Po njenih navedbah so imeli v Vegradu likvidnostne komisije, ki so vsakodnevno poročale o finančnih razmerah v podjetju, največkrat pa je bila prav Tovšakova tista, ki je odločala kam z denarjem iz blagajne in komu kaj plačati. Večkrat je to storila tudi Gabrielova.

Po besedah Volkove je velenjska občina v omenjeno blagajno vplačala 11.000 evrov, vendar ni znala pojasniti, kaj se je potem zgodilo s tem denarjem.

Tovšakova in Gabrielova sta izvajali mobing nad podrejenimi
Vse priče so zatrdile, da so se bale Tovšakove in Gabrielove, saj sta jim večkrat grozili s sankcijami, če ne bodo upoštevale njunih napotkov. Tako sta jim razložili, da lahko gredo po delovne knjižice v kadrovsko službo, pogosto pa so se dogajale tudi prerazporeditve zaposlenih v finančnih službah.