Neljuba srečanja med medvedko in človekom bi lahko po Marinčičevem mnenju zmanjšali s hranjenjem na t. i. mrhoviščih, ki pa jih pri nas zaradi evropskih direktiv in veterinarskih predpisov ni. Foto: EPA
Neljuba srečanja med medvedko in človekom bi lahko po Marinčičevem mnenju zmanjšali s hranjenjem na t. i. mrhoviščih, ki pa jih pri nas zaradi evropskih direktiv in veterinarskih predpisov ni. Foto: EPA

Področni vodja skupine Tone Marinčič je dejal, da je možnost, da bi se medvedka vrnila na to območje, minimalna. Po njegovih besedah bo medvedka odšla drugam, saj sta ji oba mladiča, ki sta v brlogu ostala sama, poginila.

Marinčič je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj medvedov niso uspavali in preselili, in pojasnil, da je lani s tega območja sam preselil medvedko z mladiči, a so se skupaj vrnili že v nekaj dneh. Zato naj bi bila selitev precej jalova rešitev.

Na tem območju je bilo v zadnjih letih že več bližnjih srečanj med medvedom in človekom, saj je medvedov vedno več. Marinčič rešitve ne vidi v odstrelu, temveč v ustrezni kmetijski politiki. Gre tudi za vprašanje urbanizma, saj človek močno posega v življenjski prostor medveda.