Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Martin Jančar je ob utemeljitvi oprostilne sodbe za Radana tožilki Katarini Bergant očital, da je obtožbe proti Radanu gradila na osebnih okoliščinah obdolženca. A če je nekdo lažnivec, odvisnik ali osebnostno moten, to še ne pomeni, da je morilec, je dodal.

Tožilka napovedala pritožbo
Po besedah sodnika je tožilstvo, ker je izhajalo iz subjektivnih okoliščin posameznika, spregledalo objektivne. Spomnil je na izraz, da je pravica slepa in ob tem dodal, da tožilstvu ne bi škodilo, če bi si občasno nataknilo prevezo slepote pravice. Sodba še ni pravnomočna, tožilka Tamara Gregorčič pa je že napovedala pritožbo na sodbo. Tožilstvo je sicer za Radana predlagalo 20 let zapora.

Oproščen vseh točk obtožnice
Slaba štiri leta po tem, ko je specialist za intenzivno terapijo Ivan Radan zaradi suma ubojev hudo bolnih pacientov na nevrološki kliniki razburil javnost, je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani Radana oprostil vseh štirih očitanih ubojev. Prav tako je Radan oproščen neupravičenega snemanja, zlorabe položaja in ponarejanja listin.

Za uboje premalo materialnih dokazov
Tožilstvo je Radanu sprva očitalo umore šestih bolnikov. Tožilka Katarina Bergant je pozneje umaknila očitke za dva umora, pred kratkim pa je tudi očitke o umorih preostalih štirih bolnikov prekvalificirala v uboje.

V obrazložitvi oprostitve kaznivih dejanj ubojev je Jančar opozoril na pomanjkanje materialnih dokazov. Prav tako pri nobenem bolniku po njegovih besedah ni bilo mogoče sodnomedicinsko ugotoviti vzroka smrti, saj pri nobenem takoj po smrti ni bila izvedena obdukcija, izkop pa zaradi upepelitve ni bil več mogoč.

Ob tem je Jančar spomnil, da mora biti pri bolnikih, ki umrejo v zdravstvenem zavodu, izvedena obdukcija, razen če se odloči, da vzrok smrti ni sporen in se svojci s tem strinjajo. To je po oceni sodišča tudi razvidno iz dokumentacije bolnikov, na kateri so poleg Radana podpisani tudi drugi zdravniki. Po oceni sodišča iz tega neposredno izhaja, da so zdravniki v trenutku smrti bolnikov ugotovili, da vzrok smrti ni sporen.

Jančar je večkrat poudaril, da nihče od preostalih zaposlenih na nevrološki kliniki ni nikoli opozoril, da bi bilo kar koli narobe, dokler ni prišlo do internega nadzora in policijske preiskave po tistem, ko je v javnost prišel primer bolnika, ki naj bi umrl zaradi aplikacije kalija. Radan se je zagovarjal, da kalij ni nikoli tekel v bolnika in je to bila le provokacija, s katero je želel opozoriti na nevzdržne razmere na oddelku.

Sodnik je poudaril, da ne glede na Radanove trditve "zbrani dokazi ne omogočajo sklepa, da bi bolniku res apliciral kalij, tudi ni drugih okoliščin, ki bi kazale na njegovo krivdo". Tudi glede smrti drugih treh bolnikov po oceni sodišča Radanu ni bilo mogoče dokazati krivde za njihovo smrt.

Svojce posnetih bolnikov sodnik napotil na civilno tožbo
Glede očitkov iz obtožnice o neupravičenem snemanju bolnikov je sodnik oprostilno sodbo pojasnil s tem, da bi bila majhnost kaznivega dejanja nesorazmerna z morebitno obsodbo. Sodišče ni prepoznalo, da so bili posnetki narejeni z nekim drugim namenom od tistega, ki ga je navajal Radan – da je bolnike fotografiral iz pedagoških razlogov, je dejal Jančar.

Fotografirane bolnike oziroma njihove svojce je napotil na civilno tožbo, če bi želeli uveljavljati odškodnino. Na Radanovem računalniku so namreč policisti odkrili fotografije in posnetke 15 bolnikov, večinoma v nezavestnem stanju, za katere mu tožilstvo očita, da ni pridobil soglasij.
Oproščen ponarejanja listin
Za morebitno uveljavljanje odškodnine je na civilno tožbo napotilo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki naj bi ga Radan po očitkih tožilstva oškodoval s predpisovanjem velike količine receptov. Sodišče je Radana namreč oprostilo tudi očitkov kaznivega dejanja zlorabe položaja s predpisovanjem receptov. Sicer je tudi sodišče zaznalo "ekscesno rabo", da pa v zakonodaji ni natančno določeno, koliko zdravil lahko zdravniki predpišejo, je pojasnil Jančar. Radan je veliko število receptov napisal predvsem za večje količine pomirjeval in zdravil za zdravljenje epilepsije.

Sodišče je tudi ocenilo, da je Radana treba brez vsakega dvoma oprostiti očitka ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti. Po Jančarjevih navedbah dokumenti, ki naj bi jih Radan ponaredil, niso uradni dokumenti, s katerimi bi lahko opravičeval bolniško odsotnost, prav tako njegov nadrejeni ni bil pooblaščen preverjati utemeljenosti daljše bolniške odsotnosti. Lahko bi le ocenjevali, ali je to, da prijatelju predložiš ponarejen dokument, moralno ali nemoralno, je še dejal predsednik sodnega senata.

Radan trdil, da ni kriv
Obramba je v svojem zaključnem nagovoru predlagala popolno oprostitev Radana. Obdolženčeva zagovornika Gorazd Fišer in Milan Krstić sta bila prepričana, da Radanu ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja, obdolženi pa je zatrdil, da je vse naredil v dobro bolnikov in da dejanj, ki jih je obtožen, ni kriv.

Krstić je med drugim ocenil, da je bil postopek proti Radanu sprožen, da se je v UKC-ju Ljubljana pozornost preusmerila z drugih afer, kot je bila otroška srčna kirurgija. Zavrnil je tudi očitke glede neupravičenega predpisovanja zdravil, češ da je vsa zdravila predpisoval bolnikom, ki jih je prej pregledal in ki še danes jemljejo ta zdravila, glede zdravil, ki jih je Radan predpisal sam sebi, pa da je imel obdolženi navado iz nove škatlice pojesti eno ali dve tableti, nato pa je to zavrgel.

Odmevno sojenje
Skoraj tri leta dolgo sojenje so zaznamovale besedne vojne med obrambo in tožilstvom. Ostra so bila tudi večkratna soočenja med izvedencem sodišča, Avstrijcem Wolfgangom Krollom, in strokovno pričo tožilstva, slovensko strokovnjakinjo za paliativno oskrbo Matejo Lopuh. Zdravnika sta do zadnjega ostala na popolnoma nasprotnih bregovih glede mnenja, ali so štirje bolniki umrli zaradi dodajanja morfija, propofola oz. kalija. Dvomov ni razblinil niti poskus na prašičih, ki so ga na prošnjo sodišča izvedli v Avstriji.

Sojenje je postreglo tudi s kar nekaj nenavadnimi dogodki. Med drugimi je predsednik sodnega senata, sodnik Martin Jančar izvedenca Krolla med sojenjem povabil na večerjo, ob pripombi, da so ga "na sodišču mrcvarili že tri dni". Radanov brat je med pričanjem potrdil, da mu je enkrat sam dal propofol, s pojasnilom, da sta izvajala eksperiment. Za neprijetne klice, ki jih je prejela strokovna priča tožilstva Lopuhova, pa se je izkazalo, da so prišli s telefona Radanovega prijatelja.

Afera, ki je v javnost prišla na začetku januarja 2015, je sprožila razprave o evtanaziji, a tudi odnesla nekatere vodilne v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in na nevrološki kliniki, kjer je zdravnik Radan nazadnje delal in kjer naj bi tudi storil očitane uboje.