Skupno vsem primerom, ki jih je obravnavala policija, je, da žrtev najprej potrdi prijateljstvo prek družbenega omrežja neznani osebi, nato pa ta oseba, ki je lahko izmišljena in gre za lažni profil, pošlje nekaj sporočil in predlaga nadaljnjo komunikacijo prek drugih spletnih omrežij za hitro komuniciranje, predvsem prek storitev z videokomunikacijo, kot je na primer Skype.

V nekaj stikih se med žrtvijo in neznano osebo vzpostavi lažno zaupanje, nato pa neznanec oziroma neznanka izkoristi žrtvine informacije in jo pripravi do tega, da pokaže svoje telo, v skrajnih primerih pride tudi do samozadovoljevanja pred spletno kamero, kar izsiljevalec tudi posname in potem žrtvi predvaja. Sledijo zahteve, ki od žrtve bodisi zahtevajo še več podobnih spolnih dejavnosti bodisi zahtevajo denar v zameno, da ne bodo ti posnetki žrtve objavljeni na spletu oziroma posredovani po elektronski pošti znancem ali celo staršem.

Zaradi izsiljevanja do 8 let zapora
Če so žrtve mladoletne, gre za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, za kar je zagroženo od šestih mesecev do osmih let zapora. Za izsiljevanje pa je zagroženih do pet let zapora, v posebej hudih primerih pa do osem.

Če so žrtve polnoletne osebe, pa poleg izsiljevanja lahko pride tudi do kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, za katerega je predvidena denarna kazen ali do enega leta zapora. Za kazniva dejanja na škodo mladoletnih oseb je predviden pregon po uradni dolžnosti, medtem ko morajo odrasle žrtve neupravičeno slikovno snemanje naznaniti v roku treh mesecev in podati predlog za pregon.

Žrtve tako dečki kot deklice
Skupna točka vseh žrtev, ki so tako dečki kot deklice, je izkoriščanje zaupanja, nevednost in naivnost mladoletnih oseb, v nekaterih primerih pa gre že za polnoletne osebe, pojasnjujejo policisti.

Policisti opozarjajo, da se morajo uporabniki spleta, družbenih omrežij, klepetalnic in forumov zavedati pravil, s katerimi bodo obvarovali svojo zasebnost. Priporočljiva je seznanitev z nastavitvami zasebnosti, ki jih upravljavci družbenih omrežij nudijo, prav tako pa bi se morali uporabniki seznaniti z možnostmi prijave nadlegovanj upravljavcu družbenih omrežij ali blogerskih platform ter z možnostjo blokiranja neželenih stikov.

Varna raba spleta
Večji nabor t. i. prijateljev, stikov, kot jih ima uporabnik, večji je razlog za varovanje zasebnosti, sploh v primerih, ko so med njimi osebe, ki jih uporabnik osebno ne pozna. Uporabniki o sebi ali drugih ne bi smeli dajati nobenih osebnih podatkov, niti naj ne objavljajo svojih fotografij. Komunikacijo, ki se začne na način, kot ga opisujejo policisti, je treba nemudoma prekiniti in stik blokirati.

Spletna kamera mora biti v času, ko se ne uporablja, izključena. Policisti staršem svetujejo odgovorno ravnanje z napravami, ki omogočajo njihovim otrokom obiskovanje svetovnega spleta, otroke pa naj podučijo o varni rabi spleta, tako da skupaj z otrokom raziskujejo, se učijo in pridobivajo izkušnje.

Svojcem žrtev tovrstnega izsiljevanja na policiji svetujejo, naj ne bodo obsojajoči, pač pa naj žrtvi prisluhnejo in pomagajo ter podajo prijavo na najbližjo policijsko postajo.

Uporabnik mora pred objavo ali posredovanjem fotografij dobro premisliti, saj je vse, kar je enkrat objavljeno na svetovnem spletu, praktično nemogoče izbrisati, še sporočajo s policije.