Oprostilne sodbe glavnih obtožencev v zadevi Balkanski bojevnik ne bodo koristile pri sodelovanju s pravosodnimi organi drugih držav, je slišati iz diplomatskih vrst. Težave je pričakovati pri dogovarjanju o izročanju obsojenih slovenskih državljanov, da bi ti kazni odslužili v Sloveniji.

Da bo delo sektorja za konzularne zadeve na ministrstvu za zunanje zadeve težje, je prepričan njegov vodja Andrej Šter. "Mislim, da signal, ki ga daje prvostopenjska sodba v zadevi Balkanski bojevnik, ni prav zelo optimističen, ker bo zelo težko prepričati pravosodne organe kakšne druge države, da Slovenija zna poskrbeti za nadaljevanje kazni. Tukaj ne gre za ponovno odločanje o krivdi, ampak samo za prevzem nalog, ki jih država potem izvaja pri prestajanju preostanka kazni," pojasnjuje Šter.

Trenutno je v postopku 13 prošenj za premestitev v zapor v Slovenijo. V večini primerov gre za dolgotrajnejše zaporne kazni, ki so velikokrat posledica obsodbe zaradi tihotapljenja drog. Kazni se gibljejo med 4 in 12 leti. Večina obsojenih Slovencev je zaprtih v Latinski Ameriki in v jugovzhodni Aziji, kjer so razmere v zaporih običajno izredno surove. "Skoraj brez izjeme kažejo, da ne gre za višji rang organiziranega kriminala, ampak gre za tako imenovane kurirje oziroma mule, ki so ali za relativno majhen denar ali pa mogoče prav s preslepitvijo najeti in nagovorjeni, da opravijo to sicer skrajno nevarno fazo tihotapljenja droge," pravi Šter.

Oprostilna sodba v zadevi Balkanski bojevnik bo po pričakovanju diplomatov otežila tudi sodelovanje z drugimi pravosodnimi organi. Diplomati menijo, da bo zavrnitev dokazov, ki jih je v zadevi Balkanski bojevnik pridobila srbska varnostna obveščevalna služba, slabo vplivala na sodelovanje pri naslednjih skupnih operacijah.