Ministrica za pravosodje in predsednica DZ-ja pozivata k zaščiti otrok.
Marca bo minilo tri leta od medijsko odmevnega rubeža treh otrok. Sodišče je pred nekaj meseci dokončno otroke materi odvzelo, prepovedalo je vsakršne stike otrok tako z njo kot s sorodniki po njeni strani. Otroci so večkrat jasno pokazali, da si želijo nazaj k mami, ker pa jih pristojni ne slišijo, so zdaj zadeve vzeli v roke sami.
Pred devetimi meseci se je takrat 8-letna deklica zatekla na bencinsko črpalko in prosila neznanko, naj pokliče mamo. Deklico so vrnili očetu. Pred štirinajstimi dnevi pa je k mami pobegnil najstarejši, skoraj 12-letni deček. Sledila je šola v naravi, iz katere pa se otrok ni vrnil z avtobusom kot drugi, ampak so ga, po naših informacijah, sredi smučišča izvršitelj, socialni delavci in še nekaj oseb strpali v kombi, fant pa naj bi kričal in se upiral. Odpeljali so ga k očetu. Še isto noč so vsi trije otroci splezali čez balkon in z vlakom pobegnili k mami, 40 kilometrov stran, kamor naj bi prispeli ob enih ponoči.
Ministrica in predsednica DZ-ja pozivata pristojne
Na dogodke se je odzvala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič: "Izjemno me je strah, da bi se tem otrokom kaj zgodilo. Menim, da je s tem, ko bežijo od doma, ogroženo njihovo zdravje in tudi življenje, in lepo prosim vse pristojne, da takoj razrešijo stisko teh otrok. Otroke je predvsem treba poslušati, marsikaj nam povedo, ne samo z besedami. Ne drznim niti ne želim se vpletati v odprte postopke, ki so v pristojnosti drugih organov, ampak kot mati in poslanka pozivam vse organe, ki se s tem ukvarjajo, da nemudoma pristopijo k učinkovitemu reševanju in naj imajo pred očmi korist teh treh otrok, katerih življenja so bila v dobršnem delu že zaznamovana."
Prejeli smo tudi pismo sosede, ki zadnja tri leta opazuje dogajanje, kjer otroci z očetom živijo: "Ko sem izvedela, da so otroci sredi noči pobegnili od očeta, sem bila pretresena – pretreslo me je, da je prišlo tako daleč, da morajo otroci reševati sami sebe in iskati zavetje pri materi, medtem ko je sistem očitno še vedno prepričan, da je otrokom pri očetu dobro. Kaj se še mora zgoditi, da bodo odločevalci slišali stisko teh otrok, njihove psihološke potrebe in želje?"
Odzvala se je tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan: "S primerom sem seznanjena, žal mi je, da se to dopušča v tem sistemu. Kot ministrica seveda ne morem vsebinsko komentirati ali kakor koli posegati v odprte postopke, bom pa v okviru svojih pristojnosti, na podlagi Zakona o sodiščih sprožila ustrezne nadzorne mehanizme, s svojimi ekipami te možnosti že preučujemo. Bi pa želela dodati, da so takšne situacije izjemno pretresljive in da se moramo tukaj kot družba zavedati, da je treba imeti pred očmi največjo korist otrok, kako jih zaščititi. Mene je iskreno strah, da bi se kateremu od teh otrok zgodilo še kaj hujšega v teh čustvenih in psiholoških stiskah, ki jih že trpijo in bodo puščale dolgotrajne travme, in da bomo potem kot sistem rekli, da tega preprosto nismo mogli preprečiti. V takih situacijah si ne smemo zatiskati oči, slišali smo, da so otroci sredi noči bežali k mamici, meni gre na jok, če bi se komu od njih kaj zgodilo."
Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer zadevo vodijo, smo vprašali, ali še vedno menijo, da ravnajo v največjo korist otrok. Takole so nam odgovorili: "Je bila v zadevi sprejeta odločitev in izdana sodba, zoper katero je bila podana pritožba in zadeva še ni pravnomočna. Zaradi navedenega in upoštevajoč, da so družinski postopki zaradi varstva koristi otrok tajni, vam drugih informacij ne moremo posredovati. Prav tako se sodišče ne more in ne sme opredeljevati do trditev in ostalih navedb v vašem vprašanju."
A sodišču ni prav, da mediji o tem poročamo. Šli so celo tako daleč, da od nas zahtevajo, naj razkrijemo svoje vire. Najbolj pa jih moti, da smo razkrili dokument, ki kaže na sporno ravnanje sodnice. Ali javnost nima pravice vedeti, kako deluje država pri zaščiti najšibkejših?
