V zadevi radarji je Kangler zavrnil priznanje v zameno za osemmesečno zaporno kazen. Predobravnavni narok sicer tudi danes še ni bil končan. O krivdi se namreč še ni izrekel eden izmed četverice obtoženih, direktor Inštituta za javno-zasebno partnerstvo Boštjan Ferk, Kangler pa je skupaj s svojim odvetnikom Markom Bošnjakom zahteval izločitev dela dokazov, ki jih je policija med drugim prejela od soobtoženega vodje mariborskega občinskega urada za komunalo, promet in prostor Vilija Eisenhuta.

Eisenhut, ki je bil tudi član komisije za izvedbo javnega razpisa za prenovo semaforskega sistema v Mariboru, in Tomaž Vrčko iz podjetja Iskra Sistemi pred mariborskim okrajnim sodiščem sta krivdo v zameno za ponujeno trimesečno pogojno kazen zanikala že januarja, Ferka pa predobravnavni narok čaka v ponedeljek.

Tožilstvo: Kangler je zlorabil položaj
Kanglerja tožilstvo obtožuje zlorabe položaja, ker naj bi bil javni razpis za prenovo semaforjev v Mariboru prirejen tako, da je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana družba Iskra Sistemi. Z njo je občina kljub sprva načrtovanemu pet milijonov evrov vrednemu projektu podpisala okoli 30 milijonov evrov vredno pogodbo, ki je po navedbah tožilstva vsebovala tudi prekrškovni sistem, ki v razpisu ni bil predviden.

Večji del dneva na sodišču
Kangler je sicer večji del dneva preživel na sodišču. Pred predobravnavnim narokom v zadevi radarji se je namreč vso dopoldne trudil za izločitev prisluhov v zadevi posredovanja pri zaposlitvi njegove nekdanje podžupanje Astrid Bah.

Začela se je namreč glavna obravnava zoper Kanglerja, kjer ga tožilstvo bremeni dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja. Kangler naj bi tako jeseni 2009 posredoval pri direktorici stanovanjskega sklada Tanji Vindiš Furman, ki je v omenjenem postopku soobtožena, da je ta objavila razpis za prosto delovno mesto na stanovanjskem skladu z zelo kratkim rokom prijave in nato zaposlila njegovo podžupanjo Astrid Bah. Prav tako naj bi uredila, da je sklad podžupanji Bah povrnil stroške šolanja.

Kangler naj bi pri Tanji Vindiš Furman leta 2009 posredoval tudi za to, da je sklad objavil namero za nakup bivalnih enot, katere pogoje je lahko izpolnilo samo podjetje Vamar. S tem podjetjem je novembra 2010 tudi podpisala pogodbo za nakup enot za 1,3 milijona evrov.

Kangler brez zagovora
Kangler pa se danes sploh ni zagovarjal. Z zagovornikom sta namreč več kot tri ure navajala argumente o tem, zakaj je iz spisa treba izločiti prisluhe. Sodišče je njuno zahtevo že zavrnilo na predobravnavnem naroku, končanem že leta 2013, a sta tokrat trdila, da pri zahtevi vztrajata zaradi novih dejstev.

Pri tem sta se sklicevala na nekatere odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Dokazovala sta, da bi se moral preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, ki je podpisal odredbe za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov, izločiti iz odločanja zaradi preteklih sporov s Kanglerjem, ko je bil ta še član parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, Žirovnik pa uslužbenec Sove.

Med argumenti za svoje trditve sta predložila izjavo nekdanjih poslancev in članov iste komisije Jožefa Jerovška in Rudolfa Mogeta, v kateri je med drugim izražen tudi njun dvom o tem, da je Žirovnik lahko kot preiskovalni sodnik odločal nepristransko.

Kot je dejal Kangler, je parlamentarna komisija lani izdala poročilo, ki v konkretni zadevi ugotavlja kršite ustave in zakona, saj bi policija prisluhe že davno morala v celoti predati tožilstvu, namesto tega pa naj bi jih po njegovem mnenju skupaj s pred kratkim razrešenim tožilcem Borisom Marčičem zlorabljala za obračunavanja z njim in tistimi, ki so se ujeli v prisluhe.