NKBM nekdanje vodstvo toži zaradi opustitve dolžnega ravnanja pri odobritvi petih kreditov. Sodnica Melita Puhr se je sicer na zahtevo banke odločila, da celotno sojenje zapre za javnost. Kot je pojasnila, je bila to na zahtevo banke dolžna storiti po uradni dolžnosti, saj bo skozi ves postopek v obravnavi tematika, ki v skladu z zakonom velja za bančno tajnost.
Odločitev sodišča se mu zdi dvolična, zlasti s strani banke, saj je sodišče moralo slediti njenemu predlogu. "Na eni strani se skozi medije povzroča medijska gonja in širijo polresnice, ko pa bi v javnosti lahko pojasnili nekatere zadeve, pa zadevo zaprejo za javnost," je dejal Kovačič.
Manja Skernišak na sodišče ni prišla, saj, kot je dejal njen odvetnik Valter Bogataj, še vedno okreva po prometni nesreči izpred več kot leta dni. Kovačič pa je pred začetkom obravnave povedal, da se ne čuti odgovornega, saj ga dolžijo tega, da naj bi drugim dopuščal kršenje internih predpisov, ki jih niso kršili, ter da naj bi krediti postali slabi pri odločitvah, pri katerih ni sodeloval.
Zoran Šolaja je glede povezovanja njegovega podjetja z domnevno spornim kreditiranjem danes zapisal, da so te informacije netočne. "Z omenjenimi posli NKBM nimamo ničesar. Navedbe so nepreverjene in neresnične, nismo predmet obravnav oziroma nismo udeleženi v predmetnih sodnih postopkih, ki so potekali na sodišču," je zapisal.
Nekdanji prvi mož NKBM-ja je dan pred začetkom postopka razkril, da so v domnevno spornih petih kreditih, ki jih v odškodninski tožbi navaja NKBM, udeleženi dve gradbeni podjetji in trije finančni posredniki oziroma holdingi, ki so v stečaju, ti pa v nobenem izmed toženih primerov še niso bili končani.
Kar po njegovih besedah pomeni, da glede na uveljavljeno sodno prakso škoda sploh še ni nastala in je zato odškodninska tožba nesmiselna. Zato sedanjemu vodstvu banke očita zapravljanje denarja za tožbe, za katere že vnaprej ve, da z njimi, ne glede na njihov izid, škoda nikoli ne bo mogla biti povrnjena.
"Zelo drag cirkus"
Po njegovem mnenju gre za zelo drag cirkus, ki se ga gresta uprava in nadzorni svet na račun delničarjev in davkoplačevalcev, namenjen zgolj odvračanju pozornosti in iskanju izgovorov za nedelovanje banke.
Kovačič se še sprašuje, ali je uprava sploh naredila oceno mogočega izkoristka. Kot je dejal, v Sloveniji uprave bank namreč niso prejemale milijonskih prejemkov, ki bi lahko povrnili škodo.
Na vprašanje, kdo je potem po njegovem odgovoren za aktualno stanje banke z vrsto slabih kreditov, ki so nastali v času njegovega vodenja, je odvrnil, da ima glede tega svoje mnenje, ki pa ga doslej nihče ni želel slišati. Izračunana luknja je po njegovem mnenju skoraj neverjetna, vprašal pa se je tudi, po kakšnih diskontih so na Družbi za upravljanje terjatev bank prenesli še delujoča podjetja, ki brez vsakega dneva zamude plačujejo obresti in glavnice.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje