Žgajnarjeva je v predstavitvi modificirane obtožnice pojasnila, da gre za kozmetične popravke, z izjemo dejanj, ki jih očitajo obtoženemu Anesu Selmanu. Ta je sicer med četverico, ki ostaja v priporu oziroma hišnem priporu.
Tožilka v spremenjeni obtožnici navaja, da je Selman Italijanu Francescu Petrelliju prodal okoli 450 kilogramov kokaina v skupni vrednosti 16,2 milijona evrov. Tukaj tožilka izhaja iz Petrellijeve izpovedi, ki se je skesal in danes sodeluje s pravosodnimi organi.
Tako je tudi pričal pred slovenskim sodiščem. Hkrati tožilstvo Selmanu in prvoobtoženemu Draganu Tošiću ne očita več enega nadaljevanega kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi mamili, temveč dve posamezni kaznivi dejanji.

Poteza tožilstva je razburila obrambo. Zmotilo jih je predvsem, da je tožilstvo spremembo vložilo tik pred koncem postopka in ravno po tem, ko je sodišče izločilo del dokaznega gradiva. Druga tožilka, ki na obravnavi zastopa obtožnico, Mateja Gončin, je poudarila, da bi tožilstvo spremembo vložilo ne glede na odločitev o izločitvi dokazov.
Obramba: Sprememba je nedovoljena
Selmanov zagovornik Dejan Marković je spremembo označil za "reševalni manever tik pred zdajci". Tošićev zagovornik Marko Bošnjak pa je dodal, da tožilstvo izvaja pritisk na obrambo, "češ, ne veselite se še preveč".
Oba zagovornika sta tudi menila, da je sprememba nedovoljena, saj da je tožilstvo obtožnico razširilo, in ne spremenilo. Obramba je tako sodišču predlagala, naj spremembe obtožnice ne dovoli.

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je v torek izločil del dokazov, tako da ostajajo predvsem še italijanski in urugvajski dokazi. Senat je po odločitvi o zahtevah za izločitev dokazov, s katerimi je obramba zatrjevala nezakonitost načina njihove pridobitve, pripor odpravil Draganu Tošiću, Jakobu Remškarju, Petru Khermayerju, Mirzetu Luceviću, Draganu Beljkašu in Boštjanu Kopčiču, Robertu Šabiču in Đemajliju Manđjuki pa odpravilo hišni pripor. Status pripornikov tako ohranjajo štirje obdolženi.

Nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je v sredo za oddajo Svet na Kanalu A dejal, da ne more Slovenija od drugih držav zahtevati, da bodo upoštevale naše pravo, in da "ni Slovenija center pravnega sveta, da bi vse moralo teči, kot si mi zamišljamo". Nato pa je dodal, da je treba bolj začeti razmišljati o tem, "kaj je ta sodnik dobil za tako odločitev".

Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan na to pravi, da je Kosova izjava skrajno neodgovorna in neprimerna. Poudaril je, da je bila ta izjava v duhu retorike, kakršne je sodstvo deležno v zadnjem obdobju in ne ustreza ravni strokovne kritike, ki bi jo pričakovali od sedanjih ali nekdanjih nosilcev javnih funkcij. Ob tem je dodal, da bodo na sodišču o morebitnih ukrepih še razmislili.

KPK nima indicev, da bi bil sodnik v Balkanskem bojevniku podkupljen
"Protikorupcijska komisija niti drugi organi nimajo niti najmanjšega indica o tem, da bi bila odločitev sodnika, da izpusti osumljene iz pripora v primeru Balkanski bojevnik, posledica kakšnega koruptivnega dejanja," pa je izjavil predsednik Komisije za boj proti korupciji (KPK) Goran Klemenčič.

"To so zelo težke besede, ki terjajo, da se pogleda, ali je bilo dejansko kaj narobe v postopku ali pa imamo zakonodajo, kakršno imamo," je Klemenčič odgovoril na vprašanja novinarjev, da so se v javnosti pojavila ugibanja o tem, da naj bi šlo v primeru Balkanski bojevnik za podkupovanje sodnika.

"Zadeva ne sme ostati v zraku, treba ji je priti zadevi do dna, nikakor pa na prvo žogo začeti s tem, da je odločitev posledica koruptivnosti sodnika," je poudaril Klemenčič in dodal, da je treba ohraniti hladno glavo. Klemenčič je to novinarjem izjavil po posvetu KPK-ja z naslovom Javna etika in integriteta: odgovornost za skupne vrednote, ki je potekal v državnem svetu.