Sprva je preiskave opravljalo 78 preiskovalcev in kriminalistov na 29 lokacijah, proti večeru pa potekajo le še na štirih, je sporočil Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Potekale so ali pa še potekajo v stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorih na območju policijskih uprav Ljubljana, Maribor, Celje, Koper in Nova Gorica.

Preiskave se nanašajo na projekt Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva (SRIPT) zaradi katerega je ministrstvo za gospodarstvo jeseni 2019 okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naznanilo sum kaznivih dejanj goljufije, goljufije na škodo EU-ja in ponarejanja listin.

Protipravna premoženjska korist, ki je nastala s storitvijo kaznivih dejanj, po ugotovitvah NPU-ja znaša več kot 100.000 evrov.

Za omenjena kazniva dejanja je zagrožena kazen zapora od enega do osmih let, predkazenski postopek pa usmerja specializirano državno tožilstvo.

Osumljenih je 14 fizičnih in ena pravna oseba, pridržan ni nihče. Za kazniva dejanja goljufije na škodo Evropske unije in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je predpisana kazen zapora od enega do osmih let, predkazenski postopek usmerja specializirano državno tožilstvo.

V. d. direktorja NPU-ja Petra Grah Lazar je v izjavi za medije dejala, da so kriminalisti pod drobnogled vzeli tudi avtorska dela izvajalcev pri projektu.

"Sumimo, da je nekdanja odgovorna oseba gospodarske družbe iz Ljubljane storila kaznivi dejanji, in to tako, da je družbi in nekaterim strokovnjakom pridobila finančna sredstva na javnem razpisu pristojnega ministrstva za subvencioniranje projekta s področja razvoja turizma," je po navedbah Slovenske tiskovne agencije pojasnila Grah Lazarjeva.

Sočasno je odgovorna oseba po njenih besedah vedela, da formalni razpisni pogoji niso izpolnjeni, ter je predložila lažne podatke in listine. Dodala je, da je 13 zunanjih strokovnjakov oz. izvajalcev osumljenih pomoči pri storitvi kaznivih dejanj, saj naj bi sklenili avtorske pogodbe, pri tem pa niso opravili vsega avtorskega dela, dogovorjenega s pogodbo. O podrobnostih projekta sicer zaradi interesa preiskave Petra Grah Lazar tokrat ni mogla govoriti.

Potrdila pa je, da so preiskovalci zaradi epidemije covida-19 zamaknili izvajanje hišnih preiskav. "Dejansko smo jih nameravali izvesti nekoliko prej, vendar jih zaradi epidemije ter varovanja zdravja osumljenih oseb in preiskovalcev nismo," je pojasnila.

V preiskavi tudi Aleksandra Pivec

Nekdanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki se je prav tako znašla v omenjeni aferi, je potrdila, da so se na njenem domu oglasili kriminalisti.

"Zjutraj so se na mojem domu oglasili predstavniki pristojnih organov, ki izvajajo preiskavo v povezavi s primerom SRIPT. Le končana strokovna in neodvisna preiskava bo dokončno potrdila, da v primeru SRIPT nisem storila nič nezakonitega. Želim si, da se preiskava čim prej zaključi. Vsi postopki, ki jih izvajajo pristojni organi, so profesionalni in korektni. Z zaključkom preiskave upam, da se preneha medijski linč in neutemeljeno obtoževanje, ki se je začelo ob prevzemu predsedstva nekdanje politične stranke," je navedla Aleksandra Pivec.

Novinarka TV Slovenija Eugenija Carl pa je izvedela, da so se kriminalisti oglasili tudi na portoroški fakulteti za turistične študije.

Da so jih tokrat obiskali kriminalisti, so po poročanju Radia Slovenija danes potrdili tudi v Turistično-gostinski zbornici Slovenije, kjer so dodali, da si želijo, da se zadeve čim prej razčistijo.

Neuradno tri ovadbe

Ovadbe so sicer po neuradnih informacijah portala Necenzurirano vložene proti nekdanji direktorici Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Klavdiji Perger, dekanu brežiške fakultete za turizem Boštjanu Brumnu in predavateljici na portoroški Turistici Maji Uran Maravič.

V aferi SRIPT je imela pomembno vlogo tudi nekdanja kmetijska ministrica Pivčeva, ki je za projekt dobila 35.000 evrov bruto plačila. Revizorji pa so ji očitali, da iz njenih poročil ni razvidna količina dela, in so na neki točki celo podvomili o njenem avtorskem delu.

Pivčevo je k projektu SRIPT uradno povabila Klavdija Perger. Služba za razvojna sredstva pri ministrstvu za gospodarstvo pa je po poročanju medijev ugotovila, da je večina nalog, ki bi jih morala opraviti Pivčeva, v resnici avtorstvo Ljubice Knežević Cvelbar z ljubljanske ekonomske fakultete.

Pivčeva je zatrjevala, da nikoli ni zlorabila kakršnega koli avtorskega dela. Njeno avtorsko delo je zbornica neuspešno dokazovala z gradivom, ki so ga pripravljali drugi, vsebinami, prepisanimi s svetovnega spleta, in elektronskimi sporočili med vpletenimi.