Koprski policisti so zato kot prvi v državi ustanovili delovno skupino za preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj. Kot je na novinarski konferenci v Kopru povedal Črtomir Kuret iz sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper, so kolegi na tem območju v letu 2024 našteli 190 primerov spletnih goljufij, v katerih so bili posamezniki ogoljufani za skupaj več kot dva milijona evrov. Številke strmo naraščajo: v letu 2022 so obravnavali 71 prijav goljufij, leto pozneje pa 118, je povedal.

Koprski policisti so zato novembra lani ustanovili delovno skupino za preiskovanje spletnih goljufij. Kot je za STA pojasnila vodja te skupine, policistka Darja Štembergar, v skupini delujejo policisti in kriminalisti specialisti s področja računalniške kriminalitete. Glavni cilji skupine so predvsem hitro odzivanje na prijave spletnih goljufij in poenotenje preiskav z istimi značilnostmi. Trenutno obravnavajo okrog 80 prijavljenih goljufij, katerih skupna škoda znaša okrog 400.000 evrov. Kot opažajo, poti ukradenega denarja največkrat vodijo v tujino.

Kuret je izpostavil pet vrst goljufij, s katerimi se najpogosteje spopadajo. Gre za lažna e-sporočila ali spletne strani, ki poskušajo od uporabnika pridobiti občutljive podatke, kot so bančni podatki in gesla, lažne investicijske ponudbe, ki obljubljajo visoke donose z nizkimi tveganji, ogromno pa je tudi tako imenovanih goljufij BEC, kjer storilci prestrežejo e-korespondenco podjetij in v sklopu obstoječega ali novega posla spremenijo številko bančnega računa, kamor je treba nakazati denar.

Goljufije prek družbenih omrežij – romantične goljufije

Prav tako so številne goljufije prek družbenih omrežij, kamor spadajo tudi romantične goljufije, in lažne spletne trgovine, ki ponujajo poceni izdelke, ki jih uporabnik ne prejme ali pa so te izredno slabe kakovosti.

Vodja službe varnosti Banke Intesa Sanpaolo Đani Begić je poudaril, da prevaranti postajajo vse iznajdljivejši. Zaradi čedalje večje rabe umetne inteligence pa se potencialni oškodovanci ne morejo več zanašati na pravila, kot so veljala še pred nekaj leti. Opozoril je na možnosti zaščite, ki jih uporabnikom bančnih kartic ponujajo banke.

Spomnil je, da lahko omejimo višino zneska glede na en nakup, prav tako lahko nakupe omejimo na geolokacijo, torej jih opravljamo zgolj na nekem geografskem območju, prav tako pa lahko iz svoje bančne kartice kreiramo virtualno kartico, ki jo lahko uporabimo zgolj enkrat. Dobro možnost za zaščito predstavljajo tudi predplačniške kartice, kamor naložimo manjše količine denarja.

Dnevni in mesečni limit naj ne bo vrtoglavo visok

Begić je opozoril tudi na to, da ima še vedno ogromno bančnih uporabnikov dnevni in mesečni limit porabe nastavljen na vrtoglavo visoke zneske, ki jih načeloma nikoli ne potrebujemo. "Govorimo tudi o več deset tisoč evrih. Tudi v denarnici ne nosimo toliko denarja, zato je nesmiselno, da imamo na bančnem računu nastavljen tak limit," opozarja.

Kot Begić bistvenega pomena je opozoril, da naj oškodovanec banki nemudoma prijavi goljufijo, saj ima banka pri tem, da nakazilo zaustavi, zelo skopo odmerjen čas. Ob tem je spomnil, da bo v prihodnosti, predvidoma že od oktobra, večina nakazil potekala prek instantnega nakazovanja, kjer bo nakazilo opravljeno v nekaj sekundah, zaradi česar je previdnost pri nakazovanju denarja še toliko pomembnejša.