V uvodnem poročilu so preiskovalci popisali vremenske razmere med nesrečo, ki med drugim kažejo, da je bila vidljivost v tem času nad 10 kilometrov, veter je pihal s povprečno hitrostjo okoli 10 vozlov, padavin in drugih meteoroloških pojavov ni bilo, prav tako ni bilo razmer za zaledenitev na zunanjih delih letala niti močne turbulence ali vetrovnega striženja. Vrhovi gorskega grebena so bili dobro vidni.

Po analizi zaporedja slik radarskih meritev sklepajo, da so se plohe na območju letališča Bovec pojavile okoli 20 minut po nesreči, nevihte pa so širše območje Julijskih Alp zajele vsaj uro po nesreči. Tako vreme očitno ni bilo razlog za nesrečo, vsaj neposredno ne, je dejal glavni preiskovalec Toni Stojčevski. Nekatere druge mogoče vzroke so tudi že preiskali, a ne še vseh, zato Stojčevski za zdaj drugih podrobnosti preiskave še ni želel razkriti.

Pilot letala je imel dovoljenja za komercialnega pilota letala, veljavna zdravniška spričevala in skupni nalet v obsegu 475 ur.

Izginilo po klicu na pomoč
Letalo je ob 17.35 vzletelo z letališča Bovec proti letališču Ljubljana. Ob 18.54 pa je posadka drugega motornega letala, ki je letelo v bližini, sporočila, da zaznava signal naprave, ki oddaja klic v sili. Ob 19.38 je kontrola zračnega prometa sprožila postopek iskanja in reševanja, sodelovali so gorski reševalci iz Bovca in Tolmina ter tamkajšnji gasilci, na pomoč sta prišla tudi helikopterja Slovenske vojske in policije. Razbitine letala so našli ob 00.52 v Mrzli dolini pod Krasjim vrhom, še navaja uvodno poročilo.

Žrtve letalske nesreče, tri slovenske državljane, stare od 31 do 33 let, so nato v popoldanskih urah s helikopterjem prepeljali v dolino.

Štirisedežno motorno letalo Piper je bilo last družbe Propilot iz Domžal, je takrat potrdil njen lastnik Primož Lajevec. Letalo so uporabljali za šolanje, v četrtek popoldne pa ga je posodil prijatelju, ki je dva svoja prijatelja na Bovško odpeljal na rafting.