Razlogi, zakaj se ljudje vozijo v napačno smer na avtocestah in hitrih cestah, so različni, včasih so to tudi stave.

Letos se je najbolj tragično končala vožnja v napačno smer na gorenjski avtocesti pred izvozom za Lipce proti Karavankam pred desetimi dnevi. V trčenju dveh avtomobilov sta umrla oba voznika, tako tisti, ki je vozil pravilno, kot tisti, ki je vozil v napačni smeri, proti Ljubljani.

Le teden dni pozneje je na istem avtocestnem odseku, tokrat od Lipc proti Ljubljani, v napačno smer vozil še en voznik. Na tem odseku priključek na avtocesto ni nič drugačen kot drugje, je pojasnil Bojan Kos s Policijske uprave Kranj. Tudi prometna signalizacija je dobro vidna in bi jo po njegovi oceni moral prepoznati vsak voznik.

Tudi zaradi stav
V primerih, ko so kranjski policisti ujeli tovrstne voznike, je šlo za nenamerno vožnjo v napačno smer, večinoma pa so bili to starejši vozniki. Kos je opozoril, da vozniki na avtocesto v napačno smer včasih zapeljejo tudi povsem zavestno, na primer zaradi stav.

Podatki Družbe za avtoceste RS (Dars) kažejo, da je bilo v letih 2011 in 2012 voženj v napačno smer več kot 70, leta 2010 pa 59.

S policije so posredovali podatek, da so na operativno-komunikacijski center zaradi vožnje v nasprotno smer na avtocestah ali hitrih cestah v letu 2013 prejeli 188, v letu 2012 pa 170 klicev.

Letos je do 10. oktobra na slovenskih cestah umrlo 88 ljudi, v enakem obdobju lani pa 90.