Lovšin krivde ni priznal, prav tako se ni želel izreči, ali so se dogodki v zvezi z nakupom terminala sploh zgodili. Povedal je, da nima nobenega premoženja, razen stanovanja v Portorožu, nima niti avta, in da je zaposlen pri Optio d.o.o., kjer prejema 1500 evrov plače. Na vprašanje TV Slovenija kako si lahko s tem zneskom privošči kar dva odvetnika je odgovoril: "Tega ne bom komentiral"

Izločali bi dokaze in brali revizijska poročila
Lovšinova odvetnika Dejan Babič in Marko Bošnjak sodišču predlagata zaslišanje cele kopice prič, ki bi razbremenila Lovšina, večina je ruskih državljanov, pa tudi dveh zaposlenih v eni od ameriških revizijskih hiš, ki je izdelala cenitveno poročilo, ki je po besedah Bošnjaka pokazalo, da s tem poslom Intereuropi ni bila povzročena škoda.
Prav tako problematizira dejstvo, da je to poročilo v sodnem procesu potrebno upoštevati, pri čemer se sklicuje na primer koprskega župana, ki mu je ustavno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo, češ da mu je bila kršena pravica do aktivne obrambe, ker sodišče ni prebralo strokovnega mnenja, ki ga je za Popoviča izdelal ekonomist Rado Pezdir.
Seznanitev ni enako kot soglasje
Lovšin je leta 2007 mimo nadzornega sveta v nakup zemljišča za terminal v Čehovu vložil več denarja, kot bi ga smel, pozneje pa se je naložba zaradi številnih aneksov podražila na vrtoglavih 140 milijonov evrov, kar je skoraj potopilo Intereuropo. Nadzorniki, ki jih je takrat vodil Boštjan Rigler, so Lovšinovo solistično akcijo nato čez več mesecev potrdili za nazaj.
"Ne drži, da ni imel že v začetku soglasja nadzornikov. Ti so bili obveščeni o poslu, zemljišča v Moskvi so si šli celo ogledat. Lovšin je imel soglasje za naprej in za nazaj," trdi odvetnik Bošnjak.
"Eno je seznanitev s projektom in vedenje o poslu, drugo pa je soglasje, torej potrditev naložbe na nadzornem svetu", pravi državni tožilec Slavko Ožbolt. "Lovšin ga ni imel in že samo s tem, ko je zaobšel nadzorni svet, je storil kaznivo dejanje zlorabe položaja." Člana Lovšinove uprave Ondina Jonke in Zvezdan Markežič nista na zatožni klopi, saj je Lovšin posel v celoti izpeljal brez njiju.
Tožilstvo hoče vedeti, kdo je dvigal denar v Liechteinsteinu
Za nakup zemljišča v Moskvi se je Lovšin dogovoril še preden je o tem odločala uprava Interevrope, posel pa so spremljale še druge sumljive okoliščine. Zemljišča je Interevropa odkupila od Konstantina Belusova, ki je zemljišča isti dan, ko jih je prodal Interevropi, po bistveno nižji ceni kupil od treh ruskih lastnikov. Kot je Lovšin že povedal v odškodninski pravdi, je na zahtevo Belusova nato del kupnine, 24.9 milijona evrov, Interevropa nakazala na njegov osebni račun v Liechtensteinu. Takrat so se pojavili sumi , da je bilo nakazilo speljano tako, da bi lahko denar odtekel v zasebne žepe. Lovšin je osebno okoriščanje že večkrat ostro zanikal.
"Kar se je dogajalo s kupnino je za ta postopek irelevantno" je Bošnjak problematiziral poskuse tožilstva, da bi iz liechtensteinske banke pridobili podatke o imetniku računa in pooblaščencih ter potrdila o dvigih. "V Liechtensteinu so zahtevo tožilstva zavrnili, češ, da gre za "fisching", ribarjenje za informacijami, in da tožilstvo nima v rokah ničesar sumljivega."
"Dokaz je še kako relevanten. Tok denarja je v tej zadevi pomemben, zato upam, da bo sodišče vztrajalo, da se te podatke iz tujine pridobi med sodnim postopkom, saj obstaja visoka korelacija med obtožbo in tem računom", pravi Ožbolt.
Zaslišanje ali izjava?
Bošnjak zahteva tudi izločitev zapisnika glede Konstantinova Belusova, ki so ga na predlog tožilstva, kot trdi, zaslišali ruski kriminalisti, po slovenski zakonodaji pa zaslišanja v predkazenskem postopku niso dovoljena.
"Kaj se sme, in kaj ne v predkazenskem postopku, dobro vemo. Ni šlo za formalno zaslišanje, pač pa so ruski preiskovalci od Belusova pridobili samo izjavo. To ni niti neustavno, niti izjava ni bila pridobljena s kršitvijo človekovih pravic. Enako velja za vse listine, ki nam jih je odstopila tamkajšnja policija. Ruski organi so delali na podlagi pooblastil, ki jih ima tudi naša policija v predkazenskem postopku," postopke tožilstva zagovarja okrožna državna tožilka Anja Štrous.
Dober dan in nasvidenje
Obramba bo poskušala dokazati tudi to, da Lovšin ne razume in ne govori ruskega jezika. Njegov odvetnik Marko Bošnjak pa je povzel izjavo neke priče, ki je navedla, da "zna Lovšin v ruščini morda reči le dober dan in nasvidenje." Na vprašanje TV Slovenija ali je potemtakem slepo zaupal dokumentom, ki so jih pripravili Rusi, da je nato sklenil posle v Moskvi, pa je Lovšin odgovoril, da "niti tega ne bom komentiral!"
Riko zaslužil, Lovšinu dacarji niso verjeli
Z nasedlim poslom v Moskvi je sicer najbolj zaslužilo podjetje Riko v lasti Janeza Škrabca. Riko je bil izvajalec del, z gradnjo pa je pričel se pred podpisom pogodbe. Lovšin je v odškodninski pravdi povedal, da za to ni vedel in da se mu je zdelo čudno. Izgubaški projekt je Interevropo spravil na kolena, zato od bivše uprave Andreja Lovšina v odškodninski pravdi, ki še poteka, zahteva 37, 5 milijona evrov. Lovšina pa je pregledovala tudi davčna inšpekcija, ki je za obdobje od 2006-2010 ugotovila za 1,6 milijonov evrov nenapovedanega prihodka. Lovšin se je skliceval na bosanskega podjetnika, ki naj bi mu vračal kredit po obrokih in mu ga osebno nosil v Slovenijo, v kar so na DURS-u podvomili, in mu iz tega naslova odmerili za skoraj 700.000 evrov davkov.