Tožilstvo mu očita zlorabo položaja v zvezi z naložbo v logistični center Čehov v Rusiji.

Da bi ruskemu poslovnežu Konstantinu Belousovu pridobil premoženjsko korist, je Lovšin nadzornemu svetu Intereurope predstavil, da je nakup zemljišč v Moskvi dober posel, češ da so cene ugodne, nizke, čeprav je vedel, da to ni res.

Lovšin je zemljišča kupil, še preden je uprava o njih sploh razpravljala. Najprej je Lovšin na ruski račun Belousova za nakup prvega izmed treh zemljišč nakazal aro v vrednosti 10 milijonov evrov, s tem "kreditom" Intereurope je Belousov kupil zemljišče. Največ pa je po mnenju tožilstva Lovšin preplačal tretjo parcelo. Zanjo je na račun Belousova v Liechtensteinu nakazal kar 25 milijonov evrov in mu s tem pridobil 16 milijonov evrov premoženjske koristi, kar je razlika med dejansko in preplačano ceno. Zemljišča je Belousov kupil le tri dni prej, preden jih je po bistveno višji ceni prodal Intereuropi.

Lovšin je, trdi tožilstvo, zemljišča kupil in preplačal, še preden je uprava o njih sploh razpravljala in brez soglasja nadzornega sveta. Belousov je leta 2007 kupil zemljišča za terminal Čehov. Zanj je, z avansom Interevrope, plačal 10 milijonov evrov, tri dni kasneje je to isto zemljišče Interevropi prodal za 35 milijonov, preplačanih 25 milijonov pa je končalo na računu Belousova v Liechensteinu. Kdo je denar dvignil in kakšna je bila pot denarja bo jasno, če bo koprsko sodišče, po večkratnih zaprosilih uspelo pridobiti podatke od liechensteinskih pravosodnih organov.

10 milijonov premoženjske koristi Škrabcu?
Lovšin je po obtožbi tožilstva premoženjsko korist omogočil tudi poslovnežu Janezu Škrabcu, ker je brez sklepa nadzornega sveta in brez vnaprejšnje finančne konstrukcije, z njegovim podjetjem Riko Mas sklenil pogodbo za gradnjo terminala in nato dodatno podpisoval še anekse. Tako je imela Intereuropa že leta 2007 do Škrabca za 52 milijonov evrov obveznosti, čeprav se gradnja ni še niti dobro začela in čeprav je bila v tistem letu predvidena samo prva gradbena faza.

"Obtoženi Lovšin je družbi Riko Janeza Škrabca pridobil neupravičeno premoženjsko korist v višini 10 milijonov evrov," je povedala okrožna državna tožilka Anja Štravs.

Ne pozna ruskega prava, rusko ne zna, cirilice ne bere
Lovšin, ki na vprašanja sodišča in tožilstva noče odgovarjati in na predobravnavnem naroku decembra 2014 krivde ni priznal, je tudi v današnjem zagovoru vztrajal, da kaznivih dejanj ni storil in da je vedno delal v korist Intereurope. Povedal je, da je bilo podjetje leta 2006 na vrhuncu moči, zato so se odločili za vlaganja. Rusija se je zdela primeren trg, cilj je bil vzpostaviti železniško povezavo s Koprom. Pravi, da je ruskega nepremičninskega agenta Konstantina Belousova po naključju srečal med obiskom slovenske gospodarske delegacije v Moskvi. Čeprav so imeli ogledanih nekaj drugih zemljišč, so se tista v Čehovu, ki jih je ponudil Belousov, izkazala za najboljša. Ceno je preverjal tudi pri takratnem ruskem veleposlaniku.

"Tudi če je bila cena preplačana, pa ni bila, tega nisem vedel. Nisem vedel niti tega, da je Belousov za zemljišča plačal nižjo ceno od tiste, po kateri jih je potem prodal Intereuropi. Nisem preverjal, kdo je bil prej lastnik zemljišč in po kakšni ceni jih je Belousov kupil. Tudi pogodbe med Belousovom in prodajalcem nisem videl. Rusko ne znam, cirilice ne berem," se je pred obtožbo, da je bistveno preplačal zemljišča, branil Lovšin, ki pravi, da je pravno plat posla predal odvetniku Mitji Lemutu, ta pa se je o ceni posvetoval z nekim ruskim odvetnikom. "Nista imela pomislekov o ceni," je povedal Lovšin, celotna naložba v terminal pa naj bi se po njegovih besedah podražila zaradi nujne dograditve skladišč, instalacij …

Na naše vprašanje, ali ga je o poslu prepričal Škrabec, ki je imel z gradnjo terminala največ koristi, pa je Lovšin z nasmehom odgovoril, da tega ne bo komentiral.

Škrabec je bil "bog in batina"
Sodišče je danes predvajalo tonski zapis zaslišanja že pokojnega člana Lovšinove uprave Zvezdana Markežiča pri preiskovalnem sodniku. Iz njegovega pričevanja je mogoče sklepati, da je Lovšin glavnino posla peljal stran od oči dveh članov uprave in večine nadzornikov. Čeprav je Lovšin dejavno delal pri projektu že konec leta 2006 in skupaj s projektno skupino izvršnih direktorjev pripravil celoten elaborat, ga je upravi predstavil šele na začetku leta 2007. Markežič je v preiskavi povedal, da člana uprave nista poznala podrobnosti, čeprav bi jih morala, nista vedela niti za denarna nakazila niti tega, kdo je Belousov, da je gradnja že v polnem teku, pa sta videla šele, ko jih je Lovšin, skupaj z nadzorniki peljal na gradbišču v Čehovu.

"Celoten projekt so predstavili predstavniki družbe Riko. Lovšin nam je Janeza Škrabca začel omenjati že leta 2006, da bo gradil terminal, češ da ima dobre reference v Rusiji in bomo tako lažje nadzirali gradnjo. Predstavljal nam ga je, da je bog in batina."

Podražitev vznejevoljila nadzornike
Markežič je v preiskavi tudi povedal, da uprava nikoli ni dala soglasja za sklenitev gradbene pogodbe z Rikom. Njegovi predstavniki so jih med obiskom v Rusiji seznanili, da bo cena gradnje višja, kot je bilo predstavljeno in sprejeto na nadzornem svetu.

"Tako člana uprave kot nadzorniki so izrazili nestrinjanje, da glede cene projekta ni bilo tako zmenjeno." Markežič je še zatrdil, da Intereuropa kupnin do takrat nikoli ni nakazovala v tujino, kam bo nakazanih 25 milijonov evrov člana uprave, nista imela informacije.

Nadzorniki so naložbo naknadno potrdili
Proces se bo, kot kaže, najbolj vrtel okoli izvedenskih cenitev ruskih zemljišč, saj poskuša Lovšinova obramba dokazati, da jih Lovšin ni preplačal, vztraja pa tudi, da nepridobitev soglasja nadzornikov ni kaznivo dejanje, posebej zato, ker so nadzorniki Intereurope, ki jih je takrat vodil Boštjan Rigler, Lovšinovo solistično akcijo - naložbo v terminal - potrdili za nazaj.

Želijo mu odvzeti dva milijona evrov premoženja
Na okrožnem sodišču v Ljubljani pa proti nekdanjemu predsedniku uprave koprskega logista poteka tudi postopek za odvzem skoraj dveh milijonov evrov premoženja nezakonitega izvora, je poročal STA.

Tožba po zakonu o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja je povezana prav z obtožbo glede posla s terminalom Čehov.

In čeprav mu je davčna uprava za obdobje, ko je vodil Intereuropo, našla 1,6 milijona evrov prihodkov, ki jih ni znal prepričljivo pojasniti, se Lovšin danes predstavlja tako: brezposeln, prijavljen na zavodu, 500 evrov nadomestila, z manjšim stanovanjem brez avtomobila. Pravi, da ga iz političnega kroga, ki mu je bil tako predan, nihče ne pokliče ali mu izrazi podporo, prav tako nima več nobenih stikov s poslovnim svetom.