Senat mariborskega okrožnega sodišča je Makoterjevi za naročilo oziroma plačilo umora moža Janka Makoterja prisodil 30 let zapora, za bombni napad na ljutomersko policijsko postajo dve leti in za raketni napad na hišo takratnega komandirja postaje in brata pokojnega, Jožeta Makoterja, pet let zapora.

Sodišče pa je Makoterjevo oprostilo obtožbe, da je naročila sicer neizvršeni umor svojega sina Tomija.

Senat mariborskega okrožnega sodišča je sledil dokazom tožilstva in Makoterjevo, sicer podjetnico s Cvena pri Ljutomerju, obsodil na enotno kazen 30 let zapora, najstrožjo možno kazen, ki je v veljavi po slovenskem kazenskem zakoniku.

Potrditev sodbe iz l. 2001
Nova glavna obravnava se je po številnih preložitvah in preselitvi z murskosoboškega na mariborsko sodišče začela 14. oktobra, končala pa 10. decembra. Zaradi obsežnega in zahtevnega kazenskega spisa je sodni senat sklenil, da bo sodbo razglasi šele danes.

Milica Makoter je bila za očitana dejanja obsojena že novembra 2001, ko so izrekli sodbo šesterici, obtoženi povezave z umorom podjetnika Janka Makoterja, bombnim napadom na ljutomersko policijsko postajo in raketnim napadom na hišo Jožeta Makoterja.

Sodišče je Milici Makoter že takrat dosodilo na 30 let zapora. Bojana Žalika so za umor Makoterja in raketni napad na hišo komandirja prav tako obsodili na 30 let zapora, Ladislava Olaha za umor Makoterja in bombni napad na policijsko postajo 16 let zapora, Darka Šinka za posredništvo pri dejanjih osem let zapora, Karmen Kocbek in Brigiti Recek, ki dejanj nista prijavili, čeprav sta zanje vedeli, pa pet mesecev zapora oziroma tri mesece zapora pogojno za dve leti.

Ker je vrhovno sodišče ugotovilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, je sodbo Makoterjevi razveljavilo in jo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodbe preostalim vpletenim so postale pravnomočne.