Krivdo sta priznala 35-letni teolog Ž. S. in S. C. Policija je zoper njiju in še 10 priprtih protestnikov vložila neposredni obtožni predlog zaradi suma storitve kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje. Preprosteje povedano, to pomeni, da naj bi skupina na policiste metala lesene palice, granitne kocke in steklenice.

Ž. S., nekdanji protestantski duhovnik, ki zdaj dela v domu starostnikov v Avstriji in je edini zaposleni v svoji družini, je dejanje obžaloval že pred sodnikom za prekrške. Izrečena mu je bila pogojna obsodba pet mesecev in 15 dni zapora s preizkusno dobo štiri leta. S. C. pa je sodnica izrekla štirimesečno pogojno obsodbo s preizkusno dobo treh let.

Preostalih 10 priprtih, ki naj bi bili del te skupine, krivdo zanikajo in ostajajo v priporu.

V skupini se je znašel po naključju?
"Obžalujem, kar sem s tem naredil svoji družini. Po drugi strani pa je težko gledati vse to, kar se dogaja okoli nas," je povedal Ž. S. Kot je dejal, sta ga h kaznivemu dejanju vodila razočaranje in obup, najprej nad razmerami v državi, nato pa zaradi nasilja policistov. Poudaril je, da je na protest prišel neopremljen in sam, skupini izgrednikov pa se je pridružil po naključju, ko zaradi policijskega kordona ni mogel domov.

Tožilec je sicer vztrajal, da je šlo za brutalno dejanje, in zahteval zaporno kazen, a se je sodnica odločila za omenjeno pogojno kazen.
Zagrožena kazen: dve leti zapora
Obdolženi, ki so pred sodnika stopili danes, so osumljeni sodelovanja v skupini, ki je uradni osebi preprečila uradno dejanje. Zagrožena kazen za to kaznivo dejanje je sicer dve leti zapora.

Tožilec Tilen Ivič je na današnjih predobravnavnih narokih, ki so skupno trajali skoraj devet ur, vztrajal, da je šlo pri očitanih za brutalna dejanja, usmerjena proti policistom, ki so opravljali zakonite naloge. Kot dokazno gradivo je predlagal predvsem policijske uradne zaznamke in posnetke s policijskega helikopterja.

Za obtožene je predlagal zaporne kazni v trajanju od štirih do šestih mesecev in nadaljnji pripor, saj naj bi obstajala nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Spomnil je, da je že v petek v Mariboru napovedan nov protest.

Obramba je po drugi strani večinoma zahtevala oprostilno sodbo, saj naj bi pri obtoženih šlo za osebe, ki ne kažejo znakov agresije in ki naj bi se v priporu znašle povsem po naključju. Prav tako je predlagala odpravo pripora ali vsaj hišni pripor oziroma prepoved sodelovanja na nadaljnjih protestih.

Med priprtimi je tudi 19-letnik, ki je po trditvah njegovega odvetnika Viktorja Osima hud bolnik. "Tri dni in tri noči je bil na policijski postaji brez ustreznih zdravil, ki jih mora uživati redno zjutraj in zvečer," je pojasnil Osim. Tožilstvu in sodišču je očital manipuliranje, saj naj bi umetno združevala priprte v skupino. "V tem sistemu me postaja strah," je bil ogorčen.

Preostalih 13 priprtih - po mariborskih nasilnih protestih 3. decembra je ostalo v priporu skupaj 25 protestnikov - je osumljenih storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo med opravljanjem nalog varnosti. Zato je zagrožena do petletna zaporna kazen, toda sojenje v tem primeru še ni razpisano, poroča Radio Slovenija. Zaslišanja po poročanju Večera potekajo že ves teden. Gre za zaslišanja pred preiskovalnimi sodniki, ki morajo odločiti o tem, ali bodo zoper posameznike sploh uvedli sodno preiskavo.

Zgodba poteka neverjetno hitro
Dva izmed kazensko ovadenih protestnikov v tretji mariborski vstaji, za katera je tožilstvo prejšnji teden pripor zahtevalo naknadno, sta še vedno na prostosti, kajti sodišče o predlogu za pripor še ni odločilo.

Kot piše časopis Večer, "zgodba poteka neverjetno hitro". Policija in tožilstvo dvanajsterico, ki bo danes sedla na zatožno klop, bremenita, da je 3. decembra med protesti "poskusila uradnim osebam preprečiti uradno dejanje na način, da so proti policistom posebne policijske enote, ki so bili v kordonu, metali granitne kocke, lesene palice in steklenice".