Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je obravnavo primerov začela 1. decembra lani. Trenutno poteka posebni ugotovitveni postopek, v katerem zbirajo dokaze o živalih, ki so bile povzročitelji pokolov na širšem območju Maribora.

"Ne glede na domneve in sume o psih povzročiteljih doslej niti inšpekcija uprave niti policija nista identificirali morebitnih lastnikov psov," so navedli na upravi, pristojni za veterinarstvo.
Uradni veterinarji so opravili nadzor na dveh lokacijah, kjer bi utegnila bivati ali se zadrževati dva psa, vendar pregled ni potrdil, da gre za živali, ki naj bi izvedle pokole, so dodali.

Skupno je bila uprava do zdaj obveščena o petih primerih napadov, in sicer je dve prijavi posredovala policija, v treh primerih pa je bila obveščena od občanov. Gre za približno 70 napadenih živali, in sicer gojeno divjad in drobnico, so navedli.

Obstaja sum, da pokole izvajajo psi

Če so napad oz. pokol izvedli psi oz. za to obstaja sum, uprava zbira informacije in dokaze ter skuša ugotoviti identiteto živali in njihovo lastništvo. Tem živalim je dolžna dodeliti status nevarnega psa, v primeru znanega lastništva uvesti prekrškovni postopek oz. odrediti odlov živali in namestitev v zavetišče, če gre za zapuščene živali.

Sorodna novica V Pesnici psi raztrgali jelenjad

Če pa je bil napadalec zver oz. divja žival, pa postopke vodijo institucije, pristojne za lovstvo in gozdarstvo, so še pojasnili. Na Policijski upravi (PU) Maribor pa so bili od 2. novembra lani do zdaj obveščeni o šestih tovrstnih primerih, ki so se zgodili na območju mariborske policijske uprave.

Tudi v primeru na območju Dragučove, kjer je po poročanju medijev v pokolu poginilo 22 jelenov damjakov, so na PU-ju Maribor prijavo obravnavali in o dogodku obvestili Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

"Z ogledom kraja dejanja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da so škodo v tem primeru po vsej verjetnosti povzročili neznani psi (oz. pes). Delo nadaljujemo in bomo v primeru izsleditve živali in lastnika ukrepali v skladu s pristojnostmi," so za STA navedli na PU-ju Maribor. Če ima kdo morebiti podatke o domnevnem lastniku domnevnega psa napadalca, policija svetuje, da pokliče policiste.

Zavetišče ni pristojno za iskanje krivcev pokolov

Na dogajanje so se odzvali tudi v Zavetišču za živali Maribor. Navedli so, da zavetišče ves čas od prve prejete prijave, podane 14. decembra lani, izvaja dejavnosti, ki po zakonodaji sodijo med obveznosti zavetišča. Med temi je, da se je zavetišče dolžno odzvati ob najdbi zapuščene živali in jo poskušati uloviti, ni pa zavetišče pristojno iskati morebitnih krivcev za napade in pokole.

Prijaviteljica je 14. decembra lani po elektronski pošti zavetišče obvestila o pokolu domačih živali, naslednji dan pa so na strani Zavetišča za živali Maribor na Facebooku objavili sliki dveh psov, ki ju je posredovala omenjena prijaviteljica, da bi ju izsledili oz. pridobili informacije o lastniku psov. V nadaljevanju so prejeli več obvestil nekaterih, da so videli omenjena dva psa, šli so tudi na teren, a psov niso našli.

Lovci ne smejo loviti živali, ki niso lovna divjad

Ob dogodku so se oglasili tudi v Lovski zvezi Slovenije, kjer so občane pozvali, naj ne pritiskajo na lovce in naj jih nimajo za odgovorne za življenja in dejanja domačih živali.
Na Lovski zvezi Slovenije obžalujejo pokol damjakov, ob tem pa so pojasnili, da imajo lovci dve merili, ki jih vedno in povsod upoštevajo. Prvo merilo je zakon o divjadi in lovstvu, drugo pa lovski etični kodeks.

Zakon o divjadi in lovstvu lovcem po pojasnilih zveze ne dovoljuje, da bi lovili živali, ki niso lovna divjad. Etični kodeks pa jim ne dovoljuje, da bi jemali življenje bitjem takrat, ko to ni potrebno.

Psi, ki napadejo druge živali, so po navedbah lovske zveze v pristojnosti veterinarske inšpekcije, ki ne more kar odrediti usmrtitve teh psov, ampak jih mora najprej odloviti, odpeljati v zavetišče, ugotoviti, kdo je njihov lastnik, zakaj so te živali napadle, oceniti njihove vedenjske vzorce in presoditi, ali je take živali še smiselno obdržati pri življenju.

Na teh podlagah se šele lahko odloča o usmrtitvi živali, nikakor pa ne na poziv kogar koli, da bi lovci, policisti, vojaki ali kdor koli, ki je oborožen, tako žival usmrtil, so jasni v Lovski zvezi Slovenije.