Novič je po prepričanju tožilstva 16. decembra 2014 "dokazano dvakrat v glavo ustrelil Jamnika, in to storil na zahrbten način". To je po prepričanju tožilke Blanke Žgajnar storil iz maščevanja, ker je bil leta prej odpuščen s Kemijskega inštituta. Zanj ni našla nobene olajševalne okoliščine in je zahtevala 30-letno zaporno kazen.

Prepričana je, da obstaja ponovitvena nevarnost — spomnila je na Novičev t. i. seznam za fentanje, na katerega je uvrstil tudi druge sodelavce z inštituta – višina zagrožene kazni pa bi lahko pomenila nov sprožilni mehanizem v Noviču, zato je sodišču predlagala, da zanj po izreku kazenske sankcije ponovno odredi pripor.

Odvetnik Žiga Podobnik iz ekipe Novičevih zagovornikov je po drugi strani dejal, da "ni niti enega dokaza, ki bi kazal, da je Novič storil očitano kaznivo dejanje". Zato pride v poštev zgolj oprostilna sodba, je poudaril. Novičev drugi zagovornik Jože Hribernik je ob tem opozoril, da ni nikogar mogoče obsoditi brez nedvoumnih in jasnih dokazov zgolj zato, "ker je taka potreba in želja nekoga".

"Ta umor ni delo obsedenega posameznika, ampak dobro organizirana skupinska eksekucija. Noviču je bila dodeljena le vloga rezervnega morilca," je še prepričan Hribernik.

Noviču je obtožen, da je iz maščevanja decembra 2014 ustrelil svojega nekdanjega nadrejenega, direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika.