Pri varuhu menijo, da je treba v primeru medvrstniškega nasilja pogledati, ali bi bilo mogoče nesprejemljiv dogodek prej predvideti in ga preprečiti. Predvsem pa je treba narediti načrt, kako ravnati v prihodnje.

"Za iskanje odgovorov so strokovni delavci šole usposobljeni, poleg razredničarke ali razrednika še bolj svetovalni delavci in vodstvo," navajajo pri varuhu. Treba je organizirati pogovore s strokovnimi delavci in narediti načrt, kako se lotiti problema nestrpnosti do drugačnih, so dodali.

Ravnatelji: Nobena šola ni imuna
Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije ne vodi podatkov o primerih medvrstniškega nasilja. "Težko bi rekel, da je medvrstniškega nasilja več ali manj. Pojavlja se občasno in nobena šola ni imuna," je dejal predsednik združenja Milan Rejc. Nobena šola ne more sprejeti takih ukrepov, da bi pojav medvrstniškega nasilja lahko v celoti preprečila, je opozoril.

Kot je pojasnil, imajo šole opredeljene dejavnosti, kako je treba ravnati, da bi se tovrstnim težavam izognile. "Obstajajo pa tudi postopki ravnanja, kako čim prej reševati probleme, ko se pojavijo," je dejal.

V Amnesty International Slovenije tudi skozi svoje izobraževalne dejavnosti v osnovnih in srednjih šolah prepoznavajo, da številni učitelji pri vsakodnevnem delu zaznavajo primere vrstniške diskriminacije. Ti tudi pri Amnesty International Slovenije iščejo vsebine in dejavnosti, s katerimi bi se uspešneje spopadali s takšnimi vedenji in jih odpravili.