Mariborsko okrožno sodišče je vodjo Gibanja Zedinjena Slovenija in Štajerske varde Andreja Šiška marca 2019 obsodilo zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve na osem mesecev zapora. Kazen je že odslužil.

Zdaj pa je senat vrhovnega sodišča zavrnil argumente iz obeh zahtev za varstvo zakonitosti, s katerima sta obsojenec in njegova zagovornica izpodbijala pravnomočno sodbo. Sodniki so poudarili, da ni kaznovan zaradi svojih političnih prepričanj o nezadostnem zagotavljanju varnosti države in njenih prebivalcev, ampak zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev, ki vsebuje vse znake kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.

Po navedbah sodišča gola kritika oziroma odklanjanje ustavne ureditve ne zadoščata za vstop v polje kaznivosti, temveč je treba ugotoviti aktivno ravnanje "z namenom uničiti veljavni ustavni red". Takšno ravnanje sta sodišči prve in druge stopnje v izpodbijani sodbi pravilno prepoznali v obsojenčevih ponavljajočih se, stopnjujočih sporočilih, ki so prerasla v zunanjo manifestacijo stališč, da je uporaba sile edini način za uresničitev obsojenčevih političnih prepričanj, so presodili vrhovni sodniki.

Vrhovni sodniki so še poudarili, da mora biti kazenskopravni poseg v svobodo političnega izražanja vsebinsko jasno zamejen na tisti del izražanja, ki presega meje dopustnega političnega delovanja, pri čemer posameznika ni dopustno trajno ali celovito izključiti iz političnega življenja. Takšno omejevanje bi pomenilo udejanjanje prav tiste nevarnosti za temelje ustavnega reda, zaradi katerih je kazenskopravni poseg sploh določen. Enako pomemben dejavnik je učinek na politično delovanje drugih ljudi.

V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali Branko Masleša kot predsednik ter člani Primož Gorkič, Barbara Zobec, Kristina Ožbolt in Marjeta Švab Širok. Odločitev ni bila sprejeta soglasno; ločeno mnenje je spisala Barbara Zobec.